Page 77 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 77
Vloga učitelja pri pouku
Učiteljeva naloga je, da išče in oblikuje problemske situacije in učence mo-
tivira zanje, jim pomaga analizirati in razumeti te situacije, usmerja načrtova-
nje, kako jih bodo organizacijsko in metodično reševali, spodbuja ustvarjal-
no učno ozračje in sproščenost. Učitelj učencem nudi nasvete in spodbude,
poskrbi, da so rešitve in nova spoznanja ter vrednote ustrezno posplošene,
vpete v že obstoječe znanje, izkušnje in vrednote. Na ta način je učiteljeva
vloga izredno dinamična, polna vnaprej predvidenih in tudi spontanih odlo-
čitev (Strmčnik, 2010).
Vloga učitelja pri pouku
Za doseganje zahtevanih ciljev sodobnega šolanja je pomembno transmisij-
ski (behavioristični) model pouka dopolniti s sodobnim kognitivno-konstruk-
tivističnim ali transformacijskim modelom pouka. Ta zahteva problemsko
naravnane metode in pristope, kjer je učitelj pozoren ne samo na količi-
no, temveč tudi na kakovost učenčevega predznanja. učitelj načrtno izrablja
učenčeve izkušnje, stališča in poglede, jih sooča z nepopolnostjo in s konflikt-
nostjo ter s prilagojeno podporo pomaga učencem pri rekonstrukciji znanja.
Pri kognitivno-konstruktivističnem modelu je poudarjen pomen učenčeve
aktivnosti v vseh učnih etapah sodelovanja in izmenjavanja izkušenj ter po-
gledov med učenci in načrtnega pridobivanja spretnosti učenja. Pri takem
pouku učenec postopoma prevzema vse večji del odgovornosti za proces
pridobivanja znanja in osebnega razvoja ter se usposablja za vseživljenjsko
učenje (Valenčič Zuljan, 2002).
Učiteljeva vloga postane pri takem pouku zahtevnejša, saj pouk ne poteka
po vnaprej predpisanem scenariju. Veliko ostane nepredvidenega, veliko je
odvisno od učečih se, zato mora biti učitelj prilagodljiv. Kljub temu pa mora
paziti, da ne spregleda zastavljenega cilja pouka.
Marentič Požarnikova poudarja, da mora imeti učitelj, ki želi na ta način
poučevati, naslednje kompetence:
– znati mora izvabiti obstoječe ideje in izkušnje učencev;
– učencem mora dati v reševanje smiselne kompleksne naloge;
– učence mora usmerjati k samostojnemu razmišljanju in iskanju živih
povezav;
– pred učenci mora sam modelirati miselne procese in jih na ta način učiti
»misliti«, pred njimi mora igrati miselni dialog o nalogah;
– spodbujati mora učence, da razlagajo, napovedujejo, utemeljujejo in
sklepajo;
– znati mora vzpostaviti sproščeno razredno ozračje;
75
Učiteljeva naloga je, da išče in oblikuje problemske situacije in učence mo-
tivira zanje, jim pomaga analizirati in razumeti te situacije, usmerja načrtova-
nje, kako jih bodo organizacijsko in metodično reševali, spodbuja ustvarjal-
no učno ozračje in sproščenost. Učitelj učencem nudi nasvete in spodbude,
poskrbi, da so rešitve in nova spoznanja ter vrednote ustrezno posplošene,
vpete v že obstoječe znanje, izkušnje in vrednote. Na ta način je učiteljeva
vloga izredno dinamična, polna vnaprej predvidenih in tudi spontanih odlo-
čitev (Strmčnik, 2010).
Vloga učitelja pri pouku
Za doseganje zahtevanih ciljev sodobnega šolanja je pomembno transmisij-
ski (behavioristični) model pouka dopolniti s sodobnim kognitivno-konstruk-
tivističnim ali transformacijskim modelom pouka. Ta zahteva problemsko
naravnane metode in pristope, kjer je učitelj pozoren ne samo na količi-
no, temveč tudi na kakovost učenčevega predznanja. učitelj načrtno izrablja
učenčeve izkušnje, stališča in poglede, jih sooča z nepopolnostjo in s konflikt-
nostjo ter s prilagojeno podporo pomaga učencem pri rekonstrukciji znanja.
Pri kognitivno-konstruktivističnem modelu je poudarjen pomen učenčeve
aktivnosti v vseh učnih etapah sodelovanja in izmenjavanja izkušenj ter po-
gledov med učenci in načrtnega pridobivanja spretnosti učenja. Pri takem
pouku učenec postopoma prevzema vse večji del odgovornosti za proces
pridobivanja znanja in osebnega razvoja ter se usposablja za vseživljenjsko
učenje (Valenčič Zuljan, 2002).
Učiteljeva vloga postane pri takem pouku zahtevnejša, saj pouk ne poteka
po vnaprej predpisanem scenariju. Veliko ostane nepredvidenega, veliko je
odvisno od učečih se, zato mora biti učitelj prilagodljiv. Kljub temu pa mora
paziti, da ne spregleda zastavljenega cilja pouka.
Marentič Požarnikova poudarja, da mora imeti učitelj, ki želi na ta način
poučevati, naslednje kompetence:
– znati mora izvabiti obstoječe ideje in izkušnje učencev;
– učencem mora dati v reševanje smiselne kompleksne naloge;
– učence mora usmerjati k samostojnemu razmišljanju in iskanju živih
povezav;
– pred učenci mora sam modelirati miselne procese in jih na ta način učiti
»misliti«, pred njimi mora igrati miselni dialog o nalogah;
– spodbujati mora učence, da razlagajo, napovedujejo, utemeljujejo in
sklepajo;
– znati mora vzpostaviti sproščeno razredno ozračje;
75
