Page 84 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 84
ematični pouk v prvem triletju osnovne šole
matike v reševanju fizičnega, družbenega in matematičnega sveta, za
učenje in preučevanje sorodnih oziroma z določeno vsebino povezanih
vsebin ter za nadaljnje učenje matematike.
Splošni in specifični cilji učnega načrta opredeljujejo, da mora pouk mate-
matike razvijati kognitivno, afektivno in psihomotorično področje učenčeve
osebnosti.
Učni načrt za matematiko od kurikularne prenove 1998
do posodobitve 2011
Učni načrt za matematiko (1998)
Rezultati mednarodne raziskave (IAEP, 1991) in raziskave School Children’s
Acquisition and Maintenance of Quantitative Thinking Mathematics (1996)
so pokazale, da je bil profil tipov znanja naših učencev v osnovni šoli pred ku-
rikularno prenovo leta 1998 neuravnotežen. Naši učenci so znali dokaj spret-
no in dobro računati, nekoliko slabše je bilo razumevanje temeljnih matema-
tičnih pojmov. V primerjavi z učenci iz drugih v raziskavah sodelujočih držav
so imeli slovenski učenci največje pomanjkanje znanja o obdelavi podatkov
in o reševanju različnih matematičnih problemov (Cotič in Felda, 2004).
V večini sodelujočih držav v raziskavah TIMSS (1995; 1999) so imeli že v ti-
stem času v predmetnih kurikulih že več kot desetletje poleg temeljnih ma-
tematičnih vsebin (aritmetike in algebre, geometrije z merjenjem in logike
z množicami) še vsebine iz obdelave podatkov (statistike, kombinatorike in
verjetnosti) in reševanje matematičnih problemov. Teh vsebin v slovenskem
učnem načrtu, sprejetem leta 1983, ni bilo. Pred zadnjo kurikularno prenovo
je bil v slovenskem sistemu poučevanja večji poudarek na avtomatizaciji arit-
metičnih dejstev kot na raziskovanju problemov (Cotič in Felda, 2004). S ku-
rikulrano prenovo leta 1998 je bil učni načrt za matematiko za osnovno šolo
dopolnjen. Dodane so bile didaktične in vsebinske novosti (razširitev mate-
matičnega problema, vsebine iz obdelave podatkov, spremenjen didaktični
pristop pri vpeljavi geometrije, didaktične posodobitve pri vpeljavi merjenja
idr.) (Cotič, 2002).
Z uvedbo devetletne osnovne šole in s pridobitvijo učnega načrta za mate-
matiko (1998) so se spremenili tudi pristopi učenja in poučevanja. V ospredju
didaktično-matematičnih dejavnosti je bilo vedno več reševanja problemov,
samostojnega postavljanja vprašanj, iskanja izvirnih poti reševanja proble-
mov ter predvsem zavedanje, da cilj matematike ni le poznavanje pojmov in
postopkov, temveč tudi uporaba matematičnega znanja v novih situacijah.
Druga pomembna novost, ki jo je prinesla devetletna osnovna šola, je bila
82
matike v reševanju fizičnega, družbenega in matematičnega sveta, za
učenje in preučevanje sorodnih oziroma z določeno vsebino povezanih
vsebin ter za nadaljnje učenje matematike.
Splošni in specifični cilji učnega načrta opredeljujejo, da mora pouk mate-
matike razvijati kognitivno, afektivno in psihomotorično področje učenčeve
osebnosti.
Učni načrt za matematiko od kurikularne prenove 1998
do posodobitve 2011
Učni načrt za matematiko (1998)
Rezultati mednarodne raziskave (IAEP, 1991) in raziskave School Children’s
Acquisition and Maintenance of Quantitative Thinking Mathematics (1996)
so pokazale, da je bil profil tipov znanja naših učencev v osnovni šoli pred ku-
rikularno prenovo leta 1998 neuravnotežen. Naši učenci so znali dokaj spret-
no in dobro računati, nekoliko slabše je bilo razumevanje temeljnih matema-
tičnih pojmov. V primerjavi z učenci iz drugih v raziskavah sodelujočih držav
so imeli slovenski učenci največje pomanjkanje znanja o obdelavi podatkov
in o reševanju različnih matematičnih problemov (Cotič in Felda, 2004).
V večini sodelujočih držav v raziskavah TIMSS (1995; 1999) so imeli že v ti-
stem času v predmetnih kurikulih že več kot desetletje poleg temeljnih ma-
tematičnih vsebin (aritmetike in algebre, geometrije z merjenjem in logike
z množicami) še vsebine iz obdelave podatkov (statistike, kombinatorike in
verjetnosti) in reševanje matematičnih problemov. Teh vsebin v slovenskem
učnem načrtu, sprejetem leta 1983, ni bilo. Pred zadnjo kurikularno prenovo
je bil v slovenskem sistemu poučevanja večji poudarek na avtomatizaciji arit-
metičnih dejstev kot na raziskovanju problemov (Cotič in Felda, 2004). S ku-
rikulrano prenovo leta 1998 je bil učni načrt za matematiko za osnovno šolo
dopolnjen. Dodane so bile didaktične in vsebinske novosti (razširitev mate-
matičnega problema, vsebine iz obdelave podatkov, spremenjen didaktični
pristop pri vpeljavi geometrije, didaktične posodobitve pri vpeljavi merjenja
idr.) (Cotič, 2002).
Z uvedbo devetletne osnovne šole in s pridobitvijo učnega načrta za mate-
matiko (1998) so se spremenili tudi pristopi učenja in poučevanja. V ospredju
didaktično-matematičnih dejavnosti je bilo vedno več reševanja problemov,
samostojnega postavljanja vprašanj, iskanja izvirnih poti reševanja proble-
mov ter predvsem zavedanje, da cilj matematike ni le poznavanje pojmov in
postopkov, temveč tudi uporaba matematičnega znanja v novih situacijah.
Druga pomembna novost, ki jo je prinesla devetletna osnovna šola, je bila
82
