Page 87 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 87
Učni načrt za matematiko od kurikularne prenove 1998 do posodobitve 2011
Novosti in posodobitve učnega načrta za matematiko bi lahko združili v
nekaj ključnih področij (Žakelj, 2013):
– Posodobitev obstoječih ciljev in vsebin ter premiki ciljev in vsebin po
vertikali.
– Obvezni in izbirni cilji: opredelitev obveznih in izbirnih ciljev.
– Vzorci: sistematično, po celotni vertikali so dodani vzorci kot didaktični
pristop za vpeljavo in razumevanje algebrskih struktur.
– Razvoj bralne pismenosti: sistematično, po vsej vertikali so zapisani cilji
za razvoj bralne pismenosti.
– V vseh razredih oz. v vseh triletjih je v okviru drugih vsebin dodan tretji
sklop, Matematični problemi in problemi z življenjskimi situacijami. Cilji
in vsebine ostalih dveh sklopov, Logike in jezika ter Obdelave podatkov,
so dopolnjenji in enakomerno razporejeni po celotni vertikali.
– Razdelek Medpredmetne povezave prinaša vrsto konkretnih predlo-
gov dejavnosti za uresničevanje ciljev medpredmetenga povezovanja.
– Matematična in druge kompetence: skozi cilje in vsebine so vključene
kompetence (Evropski parlament in Svet Evropske unije, 2006).
– Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) je v pouk matematike
vključena kot sredstvo za razvoj matematičnih pojmov ali kot učni pri-
pomoček in tudi kot komunikacijsko sredstvo.
Posodobitev obstoječih ciljev in vsebin ter premiki ciljev in vsebin po vertikali:
v prvem obdobju so dejavnosti za razvoj številskih predstave predvsem na
konkretni ravni. Učenci usvojijo cilje 1. razreda, če računajo v množici narav-
nih števil do 20 z uporabo didaktičnih pripomočkov (npr. z uporabo palčk,
prstov, denarja . . .), pri čemer se spodbuja, da učenci, ki zmorejo več, lah-
ko računajo tudi brez uporabe konkretnih pripomočkov. V drugem razredu
pri računskih operacijah do 100 (prehod s pomočjo didaktičnih pripomočkov
oz. ponazoril) v začetni fazi uporabljajo pripomočke za konkretna ponazori-
la števil (npr. enotske kocke, link-kocke), šele v zaključni fazi prehajamo na
uporabo številskega traku in stotičnega kvadrata. V 3. razredu je poudarek
na pisnih računskih algoritmih. Učitelji pri pouku spodbuja učence za razvoj
lastnih strategij pri računskih algoritmih in za reševanje matematičnih pro-
blemov. Dele celote obravnavamo samo na konkretni in slikovni ravni.
V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju razvijajo številske predstave
in spoznavajo odnose med števili v množici naravnih ter racionalnih števil in
uporabljajo računske zakone.
V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju usvojijo številske predstave in
85
Novosti in posodobitve učnega načrta za matematiko bi lahko združili v
nekaj ključnih področij (Žakelj, 2013):
– Posodobitev obstoječih ciljev in vsebin ter premiki ciljev in vsebin po
vertikali.
– Obvezni in izbirni cilji: opredelitev obveznih in izbirnih ciljev.
– Vzorci: sistematično, po celotni vertikali so dodani vzorci kot didaktični
pristop za vpeljavo in razumevanje algebrskih struktur.
– Razvoj bralne pismenosti: sistematično, po vsej vertikali so zapisani cilji
za razvoj bralne pismenosti.
– V vseh razredih oz. v vseh triletjih je v okviru drugih vsebin dodan tretji
sklop, Matematični problemi in problemi z življenjskimi situacijami. Cilji
in vsebine ostalih dveh sklopov, Logike in jezika ter Obdelave podatkov,
so dopolnjenji in enakomerno razporejeni po celotni vertikali.
– Razdelek Medpredmetne povezave prinaša vrsto konkretnih predlo-
gov dejavnosti za uresničevanje ciljev medpredmetenga povezovanja.
– Matematična in druge kompetence: skozi cilje in vsebine so vključene
kompetence (Evropski parlament in Svet Evropske unije, 2006).
– Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) je v pouk matematike
vključena kot sredstvo za razvoj matematičnih pojmov ali kot učni pri-
pomoček in tudi kot komunikacijsko sredstvo.
Posodobitev obstoječih ciljev in vsebin ter premiki ciljev in vsebin po vertikali:
v prvem obdobju so dejavnosti za razvoj številskih predstave predvsem na
konkretni ravni. Učenci usvojijo cilje 1. razreda, če računajo v množici narav-
nih števil do 20 z uporabo didaktičnih pripomočkov (npr. z uporabo palčk,
prstov, denarja . . .), pri čemer se spodbuja, da učenci, ki zmorejo več, lah-
ko računajo tudi brez uporabe konkretnih pripomočkov. V drugem razredu
pri računskih operacijah do 100 (prehod s pomočjo didaktičnih pripomočkov
oz. ponazoril) v začetni fazi uporabljajo pripomočke za konkretna ponazori-
la števil (npr. enotske kocke, link-kocke), šele v zaključni fazi prehajamo na
uporabo številskega traku in stotičnega kvadrata. V 3. razredu je poudarek
na pisnih računskih algoritmih. Učitelji pri pouku spodbuja učence za razvoj
lastnih strategij pri računskih algoritmih in za reševanje matematičnih pro-
blemov. Dele celote obravnavamo samo na konkretni in slikovni ravni.
V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju razvijajo številske predstave
in spoznavajo odnose med števili v množici naravnih ter racionalnih števil in
uporabljajo računske zakone.
V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju usvojijo številske predstave in
85
