Page 85 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 85
Učni načrt za matematiko od kurikularne prenove 1998 do posodobitve 2011
vpeljava vsebin iz obdelave podatkov. Z vsebinami prikazovanja podatkov,
s kombinatoričnimi situacijami in z verjetnostjo se slovenski učenci do leta
1998 niso sistematično seznanili. Namen teh vsebin je po eni strani razvijati
matematično misel, po drugi strani pa učence matematično opismenjevati.
Učenci na različne načine zbirajo podatke, jih prikazujejo in interpretirajo ter
si s tem pridobivajo spretnosti, ki so v današnjem svetu nujne (Cotič, 2001).
Zelo pomembna didaktična novost v učnem načrtu iz leta 1998 je bil tudi
pristop pri vpeljavi geometrije, s pristopom »od telesa k točki«. Pri obravna-
vanju geometrije izhajamo iz geometrijskih teles in postopoma gradimo po-
jem različnih dimenzij geometrije (Cotič, 2002). Pristop je prilagojen razvojni
stopnji otroka, saj v začetku manipulira s konkretnimi predmeti.
Pomembna didaktična novost v učnem načrtu iz leta 1998 je bil tudi pri-
stop pri vpeljavi merjenja s štirimi metodičnimi koraki: primerjanje različnih
količin, merjenje z relativno enoto, merjenje s konkretno nestandardno eno-
to in merjenje s standardno enoto (Cotič, 2002).
Posodobitve učnih načrtov za osnovno šolo in gimnazijo (2006–2011)
Razvoj kurikula, njegovo stalno spremljanje in posodabljanje je sestavni del
šolskega sistema, saj izobraževanje izhaja iz družbenih potreb in se mora od-
zivati na usmeritve sodobne družbe, v kateri imajo velik pomen znanje in nje-
govi učinki. To dokazuje vpetost kurikula v širše družbeno dogajanje (Kelly,
1989; Reynold, Webber, 2004). Pri tem se zavedamo, da je vsak šolski sistem,
vsak vzgojno-izobraževalni program del določenega prostora in časa, da je
pod vplivom ideoloških in socialnopolitičnih razsežnosti, ki, kakor pravi Tyler
(1949) in za njim še Kelly (1989), izhajajo iz prevladujočega pojmovanja zna-
nja in učenja, narave človeka kot posameznika, človeške družbe in namena
izobraževanja.
Šole od konca devetdesetih let uporabljajo različne instrumente za ugo-
tavljanje in zagotavljanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. O ugoto-
vitvah in predvidenih ukrepih za izboljšanje kakovosti poročajo svetu šole.
Rezultati na nacionalnih testih znanja ter ugotovitve mednarodnih raziskav
PISA, TIMSS, TALIS, ESLC, SITES-ICILS, PIRLS, ICCS, v katere je vključena tudi
Slovenija in se izvajajo pod okriljem mednarodnih organizacij IEA, OECD idr.,
so dodatne informacije o znanju učencev, ki so pomembne za učence same
(starše), za učitelje in šolo ter državo oziroma ustanove, ki skrbijo za izobra-
ževanje na državni ravni.
Po kurikularni prenovi leta 1998, s katero je bila v Slovenji med drugim uve-
dena devetletna osnovna šola, je leta 2006 sledilo posodabljanje učnih načr-
tov po celotni vertikali, od osnovne šole do gimnazije.
83
vpeljava vsebin iz obdelave podatkov. Z vsebinami prikazovanja podatkov,
s kombinatoričnimi situacijami in z verjetnostjo se slovenski učenci do leta
1998 niso sistematično seznanili. Namen teh vsebin je po eni strani razvijati
matematično misel, po drugi strani pa učence matematično opismenjevati.
Učenci na različne načine zbirajo podatke, jih prikazujejo in interpretirajo ter
si s tem pridobivajo spretnosti, ki so v današnjem svetu nujne (Cotič, 2001).
Zelo pomembna didaktična novost v učnem načrtu iz leta 1998 je bil tudi
pristop pri vpeljavi geometrije, s pristopom »od telesa k točki«. Pri obravna-
vanju geometrije izhajamo iz geometrijskih teles in postopoma gradimo po-
jem različnih dimenzij geometrije (Cotič, 2002). Pristop je prilagojen razvojni
stopnji otroka, saj v začetku manipulira s konkretnimi predmeti.
Pomembna didaktična novost v učnem načrtu iz leta 1998 je bil tudi pri-
stop pri vpeljavi merjenja s štirimi metodičnimi koraki: primerjanje različnih
količin, merjenje z relativno enoto, merjenje s konkretno nestandardno eno-
to in merjenje s standardno enoto (Cotič, 2002).
Posodobitve učnih načrtov za osnovno šolo in gimnazijo (2006–2011)
Razvoj kurikula, njegovo stalno spremljanje in posodabljanje je sestavni del
šolskega sistema, saj izobraževanje izhaja iz družbenih potreb in se mora od-
zivati na usmeritve sodobne družbe, v kateri imajo velik pomen znanje in nje-
govi učinki. To dokazuje vpetost kurikula v širše družbeno dogajanje (Kelly,
1989; Reynold, Webber, 2004). Pri tem se zavedamo, da je vsak šolski sistem,
vsak vzgojno-izobraževalni program del določenega prostora in časa, da je
pod vplivom ideoloških in socialnopolitičnih razsežnosti, ki, kakor pravi Tyler
(1949) in za njim še Kelly (1989), izhajajo iz prevladujočega pojmovanja zna-
nja in učenja, narave človeka kot posameznika, človeške družbe in namena
izobraževanja.
Šole od konca devetdesetih let uporabljajo različne instrumente za ugo-
tavljanje in zagotavljanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. O ugoto-
vitvah in predvidenih ukrepih za izboljšanje kakovosti poročajo svetu šole.
Rezultati na nacionalnih testih znanja ter ugotovitve mednarodnih raziskav
PISA, TIMSS, TALIS, ESLC, SITES-ICILS, PIRLS, ICCS, v katere je vključena tudi
Slovenija in se izvajajo pod okriljem mednarodnih organizacij IEA, OECD idr.,
so dodatne informacije o znanju učencev, ki so pomembne za učence same
(starše), za učitelje in šolo ter državo oziroma ustanove, ki skrbijo za izobra-
ževanje na državni ravni.
Po kurikularni prenovi leta 1998, s katero je bila v Slovenji med drugim uve-
dena devetletna osnovna šola, je leta 2006 sledilo posodabljanje učnih načr-
tov po celotni vertikali, od osnovne šole do gimnazije.
83
