Page 89 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 89
Učni načrt za matematiko od kurikularne prenove 1998 do posodobitve 2011
rejeni po celotni vertikali. Sklopa Logika in jezik in Obdelava podatkov sta
bila že v učnem načrtu iz leta 1998, sklop Matematični problemi in proble-
mi z življenjskimi situacijami je novost v posodobljenem učnem načrtu. Cilji
in vsebine prvih dveh sklopov so glede na učni načrt iz leta 1998 dopolnjeni
in enakomerno razporejeni po celotni vertikali, sklop Matematični problemi
in problemi z življenjskimi situacijami je v učni načrt vključen na novo. Pri
uresničevanju ciljev sklopov dejavnosti izbiramo tako, da učenci znanje med
sabo povezujejo in dopolnjujejo. Npr., pri reševanju problemov z življenjski
situacijami problem zastavimo tako, da učenci razvijajo tako bralne sposob-
nosti kot se učijo tehnik dela s podatki.
V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju se učijo iskanja potrebnih po-
datkov iz preglednic in prikazov ter sami predstavljajo podatke v pregledni-
cah in s prikazi, v drugem obdobju uporabljajo orodja za zbiranje in predsta-
vitev podatkov, v tretjem obdobju znanje o uporabi orodij za obdelavo po-
datkov še nadgradijo, razvijajo kritičen odnos do njihove uporabe, uporab-
ljajo merila za sredino in razpršenost, na primerih spoznajo statistično verje-
tnost.
Vzporedno z učenjem vsebin o obdelavi podatkov učenci razvijajo količin-
sko razumevanje in sklepanje; učijo se uporabe aritmetike pri reševanju pro-
blemov; pridobivajo sposobnost ukvarjanja z raznolikostjo in negotovostjo;
razvijajo kritični odnos do interpretacije rezultatov; učijo se utemeljevanja
idr. Smiselno je, da se pri delu s podatki vsebine navezujejo na matematične
vsebine. Tehnike dela s podatki so pomemben del problemskih znanj (urejeni
podatki lahko omogočijo uvid v rešitev problema). Delo s podatki je zelo na-
ravna vez med poukom matematike in drugimi predmeti oz. izvenšolskimi
izkušnjami (funkcionalna pismenost, reševanje realističnih problemov). Ak-
tivnosti, povezane z delom s podatki, lahko služijo kot prva izkušnja z verje-
tnostjo.
Razdelek Medpredmetno povezovanje prinaša vrsto novih konkretnih pre-
dlogov dejavnosti za uresničevanje ciljev medpredmetnega povezovanja.
Medpredmetno povezovanje predstavlja didaktični pristop, kjer učitelj oz.
tim učiteljev poskuša določeno vsebino/problem podati in obravnavati čim
bolj celostno. S tem je mogoče učenje in poučevanje učinkoviteje usmeriti v
življenjske situacije, reševanje problemov, omogočiti boljši razvoj predstav,
izboljšati uporabnost in transfer med disciplinarnimi znanji. Učenci se pri re-
ševanju medpredmetnih in interdisciplinarnih problemov učijo: obravnavati
matematične pojme z različnih predmetnih perspektiv; prepoznati matema-
tični kontekst v realističnih situacijah; razvijati generične veščine in spretnosti
idr.
87
rejeni po celotni vertikali. Sklopa Logika in jezik in Obdelava podatkov sta
bila že v učnem načrtu iz leta 1998, sklop Matematični problemi in proble-
mi z življenjskimi situacijami je novost v posodobljenem učnem načrtu. Cilji
in vsebine prvih dveh sklopov so glede na učni načrt iz leta 1998 dopolnjeni
in enakomerno razporejeni po celotni vertikali, sklop Matematični problemi
in problemi z življenjskimi situacijami je v učni načrt vključen na novo. Pri
uresničevanju ciljev sklopov dejavnosti izbiramo tako, da učenci znanje med
sabo povezujejo in dopolnjujejo. Npr., pri reševanju problemov z življenjski
situacijami problem zastavimo tako, da učenci razvijajo tako bralne sposob-
nosti kot se učijo tehnik dela s podatki.
V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju se učijo iskanja potrebnih po-
datkov iz preglednic in prikazov ter sami predstavljajo podatke v pregledni-
cah in s prikazi, v drugem obdobju uporabljajo orodja za zbiranje in predsta-
vitev podatkov, v tretjem obdobju znanje o uporabi orodij za obdelavo po-
datkov še nadgradijo, razvijajo kritičen odnos do njihove uporabe, uporab-
ljajo merila za sredino in razpršenost, na primerih spoznajo statistično verje-
tnost.
Vzporedno z učenjem vsebin o obdelavi podatkov učenci razvijajo količin-
sko razumevanje in sklepanje; učijo se uporabe aritmetike pri reševanju pro-
blemov; pridobivajo sposobnost ukvarjanja z raznolikostjo in negotovostjo;
razvijajo kritični odnos do interpretacije rezultatov; učijo se utemeljevanja
idr. Smiselno je, da se pri delu s podatki vsebine navezujejo na matematične
vsebine. Tehnike dela s podatki so pomemben del problemskih znanj (urejeni
podatki lahko omogočijo uvid v rešitev problema). Delo s podatki je zelo na-
ravna vez med poukom matematike in drugimi predmeti oz. izvenšolskimi
izkušnjami (funkcionalna pismenost, reševanje realističnih problemov). Ak-
tivnosti, povezane z delom s podatki, lahko služijo kot prva izkušnja z verje-
tnostjo.
Razdelek Medpredmetno povezovanje prinaša vrsto novih konkretnih pre-
dlogov dejavnosti za uresničevanje ciljev medpredmetnega povezovanja.
Medpredmetno povezovanje predstavlja didaktični pristop, kjer učitelj oz.
tim učiteljev poskuša določeno vsebino/problem podati in obravnavati čim
bolj celostno. S tem je mogoče učenje in poučevanje učinkoviteje usmeriti v
življenjske situacije, reševanje problemov, omogočiti boljši razvoj predstav,
izboljšati uporabnost in transfer med disciplinarnimi znanji. Učenci se pri re-
ševanju medpredmetnih in interdisciplinarnih problemov učijo: obravnavati
matematične pojme z različnih predmetnih perspektiv; prepoznati matema-
tični kontekst v realističnih situacijah; razvijati generične veščine in spretnosti
idr.
87
