Page 86 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 86
ematični pouk v prvem triletju osnovne šole
Posodobitev je sledila ugotovitvam domačih in mednarodnih raziskav, ki
so spremljale pouk oz. šolsko prakso. Temelji na osnovi enotnih izhodišč, kar
zagotavlja ustvarjanje kontinuitete med izobraževalnimi programi. Vertikal-
na posodobitev, od osnovne šole do gimnazije, med drugim pomeni tudi po-
novno premišljene in koncipirane predmetne vertikale. Na splošno bi lahko
rekli, da se vertikalna povezanost znotraj osnovnošolskega programa kaže v
sistematični postavitvi in nadgradnji ciljev in vsebin, ki se spiralno nadgraju-
jejo iz razreda v razred.
Posodobitve so bile narejene na podlagi predhodnih analiz in v skladu z
načeli in cilji posodabljanja (Smernice, načela in cilji posodabljanja učnih na-
črtov, 2007): posodobiti cilje in vsebine ter didaktične pristope glede na ra-
zvoj znanosti; povečati fleksibilnost, odprtost in izbirnost na ravni predme-
tov in širše; premakniti se od vsebinskega načrtovanja k učno-ciljnemu in
procesno-razvojnemu načrtovanju, učenju in poučevanju; uskladiti cilje in
vsebine znotraj predmetov in med predmeti po celotni vertikali od osnov-
ne šole do gimnazije; vključiti cilje za razvoj metakognitivnih sposobnosti,
kritičnega in ustvarjalnega mišljenja, vseživljenjskega znanja ter spretnosti;
povečati odgovornost in samoregulacijo šole ter učitelja.
Prav tako so v učnih načrtih zapisane oblike in metode dela, pri katerih
učenci znanje osmišljajo, uporabljajo, povezujejo, samostojno nadgrajujejo,
kritično vrednotijo rezultate in nenazadnje izgrajujejo tudi odnos, kot npr.
do okoljske problematike, do socialnih in družbenih vprašanj, do kulture in
umetnosti. Učni načrti vključujejo tudi cilje, ki presegajo zgolj faktografsko
znanje in vodijo k samostojnemu, kompleksnemu, problemskemu ter kritič-
nemu mišljenju. Tako v učnih načrtih najdemo cilje za razvoj kompleksne-
ga mišljenja (npr. analitične zmožnosti, kot so primerjanje, razvrščanje, skle-
panje, abstrahiranje) pa tudi miselne navade oz. vrline (kot npr. kritično in
ustvarjalno mišljenje in avtoregulativnost).
Posodobljeni učni načrti za matematiko za osnovno šolo (2011)
Glavne posodobitvene novosti učnega načrta za matematiko (Zavod Repu-
blike Slovenije za šolstvo, 2011) so: aktualizacija vsebin in didaktičnih pristo-
pov ter njihova vertikalna graduacija; odprtost in izbirnost učnega načrta na
ravni obveznih in izbirnih ciljev ter vsebin; medpredmetno povezovanje kot
pot do kompleksnih znanj; matematični problemi in problemi z življenjskimi
situacijami; uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije; matematič-
na in druge kompetence ter cilji, kot so npr. samostojno sprejemati odločitve,
razvijati kritično mišljenje, povezovati znanje, reševati realistične in interdi-
sciplinarne probleme, doživeti oz. reflektirati znanje.
84
Posodobitev je sledila ugotovitvam domačih in mednarodnih raziskav, ki
so spremljale pouk oz. šolsko prakso. Temelji na osnovi enotnih izhodišč, kar
zagotavlja ustvarjanje kontinuitete med izobraževalnimi programi. Vertikal-
na posodobitev, od osnovne šole do gimnazije, med drugim pomeni tudi po-
novno premišljene in koncipirane predmetne vertikale. Na splošno bi lahko
rekli, da se vertikalna povezanost znotraj osnovnošolskega programa kaže v
sistematični postavitvi in nadgradnji ciljev in vsebin, ki se spiralno nadgraju-
jejo iz razreda v razred.
Posodobitve so bile narejene na podlagi predhodnih analiz in v skladu z
načeli in cilji posodabljanja (Smernice, načela in cilji posodabljanja učnih na-
črtov, 2007): posodobiti cilje in vsebine ter didaktične pristope glede na ra-
zvoj znanosti; povečati fleksibilnost, odprtost in izbirnost na ravni predme-
tov in širše; premakniti se od vsebinskega načrtovanja k učno-ciljnemu in
procesno-razvojnemu načrtovanju, učenju in poučevanju; uskladiti cilje in
vsebine znotraj predmetov in med predmeti po celotni vertikali od osnov-
ne šole do gimnazije; vključiti cilje za razvoj metakognitivnih sposobnosti,
kritičnega in ustvarjalnega mišljenja, vseživljenjskega znanja ter spretnosti;
povečati odgovornost in samoregulacijo šole ter učitelja.
Prav tako so v učnih načrtih zapisane oblike in metode dela, pri katerih
učenci znanje osmišljajo, uporabljajo, povezujejo, samostojno nadgrajujejo,
kritično vrednotijo rezultate in nenazadnje izgrajujejo tudi odnos, kot npr.
do okoljske problematike, do socialnih in družbenih vprašanj, do kulture in
umetnosti. Učni načrti vključujejo tudi cilje, ki presegajo zgolj faktografsko
znanje in vodijo k samostojnemu, kompleksnemu, problemskemu ter kritič-
nemu mišljenju. Tako v učnih načrtih najdemo cilje za razvoj kompleksne-
ga mišljenja (npr. analitične zmožnosti, kot so primerjanje, razvrščanje, skle-
panje, abstrahiranje) pa tudi miselne navade oz. vrline (kot npr. kritično in
ustvarjalno mišljenje in avtoregulativnost).
Posodobljeni učni načrti za matematiko za osnovno šolo (2011)
Glavne posodobitvene novosti učnega načrta za matematiko (Zavod Repu-
blike Slovenije za šolstvo, 2011) so: aktualizacija vsebin in didaktičnih pristo-
pov ter njihova vertikalna graduacija; odprtost in izbirnost učnega načrta na
ravni obveznih in izbirnih ciljev ter vsebin; medpredmetno povezovanje kot
pot do kompleksnih znanj; matematični problemi in problemi z življenjskimi
situacijami; uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije; matematič-
na in druge kompetence ter cilji, kot so npr. samostojno sprejemati odločitve,
razvijati kritično mišljenje, povezovati znanje, reševati realistične in interdi-
sciplinarne probleme, doživeti oz. reflektirati znanje.
84
