Page 90 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 90
ematični pouk v prvem triletju osnovne šole
Matematične in druge kompetence: skozi cilje in vsebine so vključene kom-
petence (Evropski parlament in Svet Evropske unije, 2006). Učni načrt za
matematiko (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2011) skozi cilje in vse-
bine vključuje tudi vseh osem kompetenc. Najbolj je poudarjena matema-
tična kompetenca, ki vključuje matematično mišljenje (logično mišljenje in
prostorsko predstavo), matematično pismenost in poudarja vlogo, ki jo ima
matematika v vsakdanjem življenju. Vključuje temeljno poznavanje števil,
merskih enot in struktur, odnosov in povezav, osnovnih postopkov, mate-
matičnih simbolov in predstavitev v matematičnem jeziku, razumevanje ma-
tematičnih pojmov in zavedanje vprašanj, na katera lahko matematika po-
nudi odgovor. Učenci se pri pouku matematike naučijo predvsem osnovnih
znanj, spretnosti in odnosov, ki pa jih pri nadaljnjem izobraževanju seve-
da še nadgradijo in poglobijo (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2011).
S primernimi dejavnostmi poskrbimo, da so v postopek reševanja vključeni
razmišljanje, sklepanje, izpeljevanje zaključkov.
Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) je v pouk matematike vklju-
čena kot sredstvo za razvoj matematičnih pojmov ali kot učni pripomoček in
tudi kot komunikacijsko sredstvo.
V današnjem svetu se uporaba tehnologije zahteva in pričakuje pri nadalj-
njem študiju, v vseh poklicnih dejavnostih, na vseh delovnih mestih in je tu-
di sestavni del vsakdanjega življenja. Pouk matematike naj učence usposobi
za uporabo tehnologije predvsem pri srečevanju z matematičnimi problemi,
ob tem pa se posredno usposabljajo tudi za uporabo tehnologije v vsakda-
njem življenju. Informacijsko-komunikacijska tehnologija omogoča in pod-
pira različne pristope k poučevanju in učenju, npr. raziskovanje in reševanje
matematičnih ter avtentičnih problemov. Tehnologija omogoča hitro povra-
tno informacijo, ki je nepristranska in neosebna. To lahko opogumlja učence,
da sami predvidevajo in razvijajo svoje ideje, jih testirajo in spreminjajo ter
popravljajo oziroma izboljšujejo. Tehnologija lahko učencem pomaga pre-
mostiti primanjkljaje v znanju, učne težave ali specifične težave na področju
grafomotorike ter ponuja dodatne možnosti učenja v ustreznem spoznav-
nem stilu posameznika. Informacijsko-komunikacijska tehnologija je lahko
sredstvo za razvoj matematičnih pojmov, sredstvo za ustvarjanje, simuliranje
in modeliranje realnih ali učnih situacij, lahko je učni pripomoček ali komu-
nikacijsko sredstvo. Učni načrt pri nekaterih vsebinah predvideva uporabo
tehnologije, pri drugih pa je odločitev prepuščena učitelju.
Matematično modeliranje, novost v učnem načrtu, je primer celostnega
učenja, ki je rdeča nit posodobljenega učnega načrta za matematiko. Vtka-
no je v splošne cilje in kompetence predmeta, v naravoslovno-matematične
zmožnosti za razvoj kompleksnega mišljenja, v procesna znanja, v dejavnos-
88
Matematične in druge kompetence: skozi cilje in vsebine so vključene kom-
petence (Evropski parlament in Svet Evropske unije, 2006). Učni načrt za
matematiko (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2011) skozi cilje in vse-
bine vključuje tudi vseh osem kompetenc. Najbolj je poudarjena matema-
tična kompetenca, ki vključuje matematično mišljenje (logično mišljenje in
prostorsko predstavo), matematično pismenost in poudarja vlogo, ki jo ima
matematika v vsakdanjem življenju. Vključuje temeljno poznavanje števil,
merskih enot in struktur, odnosov in povezav, osnovnih postopkov, mate-
matičnih simbolov in predstavitev v matematičnem jeziku, razumevanje ma-
tematičnih pojmov in zavedanje vprašanj, na katera lahko matematika po-
nudi odgovor. Učenci se pri pouku matematike naučijo predvsem osnovnih
znanj, spretnosti in odnosov, ki pa jih pri nadaljnjem izobraževanju seve-
da še nadgradijo in poglobijo (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2011).
S primernimi dejavnostmi poskrbimo, da so v postopek reševanja vključeni
razmišljanje, sklepanje, izpeljevanje zaključkov.
Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) je v pouk matematike vklju-
čena kot sredstvo za razvoj matematičnih pojmov ali kot učni pripomoček in
tudi kot komunikacijsko sredstvo.
V današnjem svetu se uporaba tehnologije zahteva in pričakuje pri nadalj-
njem študiju, v vseh poklicnih dejavnostih, na vseh delovnih mestih in je tu-
di sestavni del vsakdanjega življenja. Pouk matematike naj učence usposobi
za uporabo tehnologije predvsem pri srečevanju z matematičnimi problemi,
ob tem pa se posredno usposabljajo tudi za uporabo tehnologije v vsakda-
njem življenju. Informacijsko-komunikacijska tehnologija omogoča in pod-
pira različne pristope k poučevanju in učenju, npr. raziskovanje in reševanje
matematičnih ter avtentičnih problemov. Tehnologija omogoča hitro povra-
tno informacijo, ki je nepristranska in neosebna. To lahko opogumlja učence,
da sami predvidevajo in razvijajo svoje ideje, jih testirajo in spreminjajo ter
popravljajo oziroma izboljšujejo. Tehnologija lahko učencem pomaga pre-
mostiti primanjkljaje v znanju, učne težave ali specifične težave na področju
grafomotorike ter ponuja dodatne možnosti učenja v ustreznem spoznav-
nem stilu posameznika. Informacijsko-komunikacijska tehnologija je lahko
sredstvo za razvoj matematičnih pojmov, sredstvo za ustvarjanje, simuliranje
in modeliranje realnih ali učnih situacij, lahko je učni pripomoček ali komu-
nikacijsko sredstvo. Učni načrt pri nekaterih vsebinah predvideva uporabo
tehnologije, pri drugih pa je odločitev prepuščena učitelju.
Matematično modeliranje, novost v učnem načrtu, je primer celostnega
učenja, ki je rdeča nit posodobljenega učnega načrta za matematiko. Vtka-
no je v splošne cilje in kompetence predmeta, v naravoslovno-matematične
zmožnosti za razvoj kompleksnega mišljenja, v procesna znanja, v dejavnos-
88
