Page 91 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 91
Splošni cilji matematičnega pouka
ti za razvoj medpredmetnih povezav in v dejavnosti za razvoj kompetenc.
Pri modeliranju učenci rešujejo probleme, ki so postavljeni v matematični
ali realistični kontekst, uporabljajo matematično znanje, učijo se oblikovanja
predpostavk in matematičnih formulacij, reflektiranja matematičnih znanj in
znanj drugih predmetnih področij ter kritičnega odnosa do prenosa znan-
stvenih rešitev v realno okolje. Modeliranje je zahtevno, ker predpostavlja po-
znavanje modeliranega pojava (npr. fizikalnih zakonov), matematičnih oro-
dij, tehnik modeliranja in kritičnost pri uporabi modelov. Modeliranje je pro-
ces matematizacije. V izbrane situacije vnašamo načela in principe matemati-
ke ter tako realnost prevajamo v matematično okolje. Npr., rast prebivalstva,
ki narašča eksponentno, modeliramo z eksponentno funkcijo.
Velja poudariti, da je matematično znanje učencev v osnovni šoli pre-
skromno, da bi lahko v celoti sami izdelali matematični model obravnava-
nega pojava. Zato v zvezi z modeliranjem v osnovni šoli poudarjamo dru-
ge prvine, predvsem take, ob katerih se učenec uči, kaj je to model in kako
kritično obravnavati odnos med modeliranjem in modelom. Ti elementi so
(Magajna, 2013):
– analiziranje izhodiščnega stanja, oblikovanje predpostavk,
– izdelava modela,
– utemeljitev modela, razlaga modela, interpretacija veljavnosti modela,
– uporaba modela in njegova izboljšava,
– zapis postopka modeliranja, predstavitev modela.
Za učence v osnovni šoli je pomembno, da je realističnost v nalogi opisana
tako, da jo učenec zmore doživljati ter odloča o tem, kako realistično situacijo
povezati z matematiko. Ob primerih postopoma spoznava proces modelira-
nja ter njegove značilnosti.
Splošni cilji matematičnega pouka
Splošni cilji predmeta
S splošnimi cilji pouka matematike opredelimo namen poučevanja matema-
tike. To oziroma ta velja za vsakega učenca v okviru njegovih zmožnosti in
glede na njegovo starost. Učenci pri pouku matematike (Zavod Republike
Slovenije za šolstvo, 2011):
– razvijajo matematično mišljenje: abstraktno-logično mišljenje in geo-
metrijske predstave;
– gradijo matematične pojme, strukture, veščine in procese ter povezu-
jejo znanje znotraj matematike in tudi širše;
89
ti za razvoj medpredmetnih povezav in v dejavnosti za razvoj kompetenc.
Pri modeliranju učenci rešujejo probleme, ki so postavljeni v matematični
ali realistični kontekst, uporabljajo matematično znanje, učijo se oblikovanja
predpostavk in matematičnih formulacij, reflektiranja matematičnih znanj in
znanj drugih predmetnih področij ter kritičnega odnosa do prenosa znan-
stvenih rešitev v realno okolje. Modeliranje je zahtevno, ker predpostavlja po-
znavanje modeliranega pojava (npr. fizikalnih zakonov), matematičnih oro-
dij, tehnik modeliranja in kritičnost pri uporabi modelov. Modeliranje je pro-
ces matematizacije. V izbrane situacije vnašamo načela in principe matemati-
ke ter tako realnost prevajamo v matematično okolje. Npr., rast prebivalstva,
ki narašča eksponentno, modeliramo z eksponentno funkcijo.
Velja poudariti, da je matematično znanje učencev v osnovni šoli pre-
skromno, da bi lahko v celoti sami izdelali matematični model obravnava-
nega pojava. Zato v zvezi z modeliranjem v osnovni šoli poudarjamo dru-
ge prvine, predvsem take, ob katerih se učenec uči, kaj je to model in kako
kritično obravnavati odnos med modeliranjem in modelom. Ti elementi so
(Magajna, 2013):
– analiziranje izhodiščnega stanja, oblikovanje predpostavk,
– izdelava modela,
– utemeljitev modela, razlaga modela, interpretacija veljavnosti modela,
– uporaba modela in njegova izboljšava,
– zapis postopka modeliranja, predstavitev modela.
Za učence v osnovni šoli je pomembno, da je realističnost v nalogi opisana
tako, da jo učenec zmore doživljati ter odloča o tem, kako realistično situacijo
povezati z matematiko. Ob primerih postopoma spoznava proces modelira-
nja ter njegove značilnosti.
Splošni cilji matematičnega pouka
Splošni cilji predmeta
S splošnimi cilji pouka matematike opredelimo namen poučevanja matema-
tike. To oziroma ta velja za vsakega učenca v okviru njegovih zmožnosti in
glede na njegovo starost. Učenci pri pouku matematike (Zavod Republike
Slovenije za šolstvo, 2011):
– razvijajo matematično mišljenje: abstraktno-logično mišljenje in geo-
metrijske predstave;
– gradijo matematične pojme, strukture, veščine in procese ter povezu-
jejo znanje znotraj matematike in tudi širše;
89
