Page 93 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 93
Operativni cilji matematičnega pouka v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju
Preglednica 7.1 Matematični sklopi in vsebine teme Geometrije in merjenja v prvem
vzgojno-izobraževalnem obdobju (18 ur, 15 ur, 25 ur)
Sklop 1. razred 2. razred 3. razred
Orientacija Orientacija v prosto- Orientacija v prosto- Orientacija v prosto-
ru in na ravnini ru in na ravnini ru in na ravnini
Geometrijske oblike Mreže in poti Mreže in načrti
in uporaba geome- Telesa
trijskega orodja Liki Telesa Telesa
Črte Liki Liki
Črte Skladnost likov
Točke Razdalja med dvema
točkama
Transformacije Dolžina Simetrija
Merjenje Masa Simetrija
Prostornina Dolžina (m, cm)
Masa (kg) Dolžina (m, dm, cm)
Prostornina (l) Masa (kg, dag)
Denar (, cent) Prostornina (l, dl)
Denar (, cent)
Čas (dan, teden, ura,
minuta)
Opombe Povzeto po Zavod Republike Slovenije za šolstvo (2011).
učni uri zmožni napraviti in kako se bo to manifestiralo). Predviden obseg ur
v učnem načrtu za posamezni sklop je orientacijski in ni obvezujoč (Zavod
Republike Slovenije za šolstvo, 2011).
Strmčnik (2001, str. 267) operativne učne cilje definira kot »cilje na najvišji
stopnji konkretnosti, ki določajo konkretne vzgojno-izobraževalne aktivnosti
in jih vodijo do rezultatov. Zagovarja jih učno ciljna, zlasti behavioristična te-
orija. Za operativne učne cilje je značilno, da so: vsebina, procesi in ravnanje
opisani v konkretni enopomenski obliki, procesi in rezultati pouka predvi-
deni in preverljivi s pričakovanim konkretnim vedenjem in ravnanjem, da so
pregledno, hierarhično razporejeni, običajno po pomembnosti, da so iz for-
mulacije ciljev razvidni potrebni pogoji za njihovo realizacijo in pomoč, ki jo
bo učenec potreboval, ter da so razvidna merila za minimalne učne rezulta-
te. Operativne cilje je pomembno deliti na vsebinske in procesne, ki poudar-
jajo logične učne postopke in procese kot postavljanje hipotez, sklepanje,
primerjanje, ugotavljanje ključnih pojmov, ugotavljanje aplikativnosti zna-
nja . . .« Po Robertu Magerju (1962) gre za zapis učnih ciljev, kjer se upošteva
tridelni sistem. Pomembna je opredelitev glagolskega naziva za ravnanje, v
katerem bo enopomensko opisana učenčeva zmožnost po končani učni uri.
Drugi pogoj je navedba pogojev in okoliščin, v katerih bo učenec pokazal, da
je učni cilj dosegel (s pomočjo zemljevida, priročnika, računalnika; ali bo iz-
bral, samostojno napisal . . .). Tretji pogoj je navedba kriterijev – meril, kdaj je
91
Preglednica 7.1 Matematični sklopi in vsebine teme Geometrije in merjenja v prvem
vzgojno-izobraževalnem obdobju (18 ur, 15 ur, 25 ur)
Sklop 1. razred 2. razred 3. razred
Orientacija Orientacija v prosto- Orientacija v prosto- Orientacija v prosto-
ru in na ravnini ru in na ravnini ru in na ravnini
Geometrijske oblike Mreže in poti Mreže in načrti
in uporaba geome- Telesa
trijskega orodja Liki Telesa Telesa
Črte Liki Liki
Črte Skladnost likov
Točke Razdalja med dvema
točkama
Transformacije Dolžina Simetrija
Merjenje Masa Simetrija
Prostornina Dolžina (m, cm)
Masa (kg) Dolžina (m, dm, cm)
Prostornina (l) Masa (kg, dag)
Denar (, cent) Prostornina (l, dl)
Denar (, cent)
Čas (dan, teden, ura,
minuta)
Opombe Povzeto po Zavod Republike Slovenije za šolstvo (2011).
učni uri zmožni napraviti in kako se bo to manifestiralo). Predviden obseg ur
v učnem načrtu za posamezni sklop je orientacijski in ni obvezujoč (Zavod
Republike Slovenije za šolstvo, 2011).
Strmčnik (2001, str. 267) operativne učne cilje definira kot »cilje na najvišji
stopnji konkretnosti, ki določajo konkretne vzgojno-izobraževalne aktivnosti
in jih vodijo do rezultatov. Zagovarja jih učno ciljna, zlasti behavioristična te-
orija. Za operativne učne cilje je značilno, da so: vsebina, procesi in ravnanje
opisani v konkretni enopomenski obliki, procesi in rezultati pouka predvi-
deni in preverljivi s pričakovanim konkretnim vedenjem in ravnanjem, da so
pregledno, hierarhično razporejeni, običajno po pomembnosti, da so iz for-
mulacije ciljev razvidni potrebni pogoji za njihovo realizacijo in pomoč, ki jo
bo učenec potreboval, ter da so razvidna merila za minimalne učne rezulta-
te. Operativne cilje je pomembno deliti na vsebinske in procesne, ki poudar-
jajo logične učne postopke in procese kot postavljanje hipotez, sklepanje,
primerjanje, ugotavljanje ključnih pojmov, ugotavljanje aplikativnosti zna-
nja . . .« Po Robertu Magerju (1962) gre za zapis učnih ciljev, kjer se upošteva
tridelni sistem. Pomembna je opredelitev glagolskega naziva za ravnanje, v
katerem bo enopomensko opisana učenčeva zmožnost po končani učni uri.
Drugi pogoj je navedba pogojev in okoliščin, v katerih bo učenec pokazal, da
je učni cilj dosegel (s pomočjo zemljevida, priročnika, računalnika; ali bo iz-
bral, samostojno napisal . . .). Tretji pogoj je navedba kriterijev – meril, kdaj je
91
