Page 25 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 25
Teorije učenja in poučevanja
(De Corte, ). Načini poučevanja so kljub vsem izsledkom močno ustaljeni,
njihovo spreminjanje pa velik izziv.
Za zmanjšanje razkoraka med raziskovanjem in prakso je potrebno zago-
toviti ter spodbujati kontinuirano izobraževanje in usposabljanje učiteljev ter
jih seznanjati z novostmi in načini uporabe novih dognanj v praksi. Tako lah-
ko vplivamo na spreminjanje prevladujočih pogledov na učenje in prepričanj
o njegovi naravi ter učitelje v skladu s tem spodbujamo k ustvarjanju inova-
tivnih učnih okolij in gradiv (De Corte, ).
Razvoj matematičnih pojmov
Osrednja naloga pouka osnovnošolske matematike je gradnja pojmov in po-
vezav ter razvoj številskih in prostorskih predstav. Razvoj številskih predstav
vključuje razumevanje številskih simbolov ter znakov za različne operacije,
razumevanje pojma količina, razumevanje številskih operacij, sposobnost za
branje in pisanje matematičnih simbolov ter razumevanje številskih odnosov
(Žakelj, ). Prostorska predstavljivost pomeni razumevanje geometrijskih
pojmov in prostorskih odnosov ter sposobnost orientacije v ravnini in pro-
storu (Žakelj, ).
Nemški didaktik Aebli je prišel do pomembnih ugotovitev o učenju in pou-
čevanju pojmov. Trdi, da je za vsakogar, ki se ukvarja s poučevanjem, nadvse
pomembno razumeti potek učenja pojmov ter uravnavanje tega procesa pri
otrocih različnih starosti in tudi pri odraslih (Marentič-Požarnik, ).
Za usvajanje matematičnih pojmov so ključne reprezentacije pojmov. Cha-
pman poudarja, da reprezentacije učencem omogočajo, da komunicirajo na
matematičen način, da modelirajo in interpretirajo realen, socialen in ma-
tematičen kontekst ter da raziskujejo in interpretirajo pomene matematič-
nih pojmov, relacij in procedur (Hodnik Čadež, ). Bruner je z zaporedjem
uporabe reprezentacij pri obravnavi matematičnih pojmov (najprej enaktiv-
na, nato ikonična in nazadnje simbolična) opredelil tudi potek razvoja ma-
tematičnih pojmov pri učencu. Raziskave kažejo, da so bolj kot zaporedje
reprezentacij pomembne relacije med reprezentacijami določenega mate-
matičnega pojma (Hodnik Čadež, ) oziroma fleksibilno prehajanje med
različnimi reprezentacijami (Žakelj, ).
Pouk geometrije v osnovni šoli se začne z opazovanjem konkretnih pred-
metov in razvijanjem sposobnosti orientacije v prostoru. Geometrijske poj-
me učenci spoznavajo skozi dejavnosti didaktične igre, ki temeljijo na opa-
zovanju, opisovanju odnosov, razlikovanju, risanju, prepogibanju, barvanju
itd.
Gagne () poudarja, da je pomemben predpogoj za učenje pojmov uče-
(De Corte, ). Načini poučevanja so kljub vsem izsledkom močno ustaljeni,
njihovo spreminjanje pa velik izziv.
Za zmanjšanje razkoraka med raziskovanjem in prakso je potrebno zago-
toviti ter spodbujati kontinuirano izobraževanje in usposabljanje učiteljev ter
jih seznanjati z novostmi in načini uporabe novih dognanj v praksi. Tako lah-
ko vplivamo na spreminjanje prevladujočih pogledov na učenje in prepričanj
o njegovi naravi ter učitelje v skladu s tem spodbujamo k ustvarjanju inova-
tivnih učnih okolij in gradiv (De Corte, ).
Razvoj matematičnih pojmov
Osrednja naloga pouka osnovnošolske matematike je gradnja pojmov in po-
vezav ter razvoj številskih in prostorskih predstav. Razvoj številskih predstav
vključuje razumevanje številskih simbolov ter znakov za različne operacije,
razumevanje pojma količina, razumevanje številskih operacij, sposobnost za
branje in pisanje matematičnih simbolov ter razumevanje številskih odnosov
(Žakelj, ). Prostorska predstavljivost pomeni razumevanje geometrijskih
pojmov in prostorskih odnosov ter sposobnost orientacije v ravnini in pro-
storu (Žakelj, ).
Nemški didaktik Aebli je prišel do pomembnih ugotovitev o učenju in pou-
čevanju pojmov. Trdi, da je za vsakogar, ki se ukvarja s poučevanjem, nadvse
pomembno razumeti potek učenja pojmov ter uravnavanje tega procesa pri
otrocih različnih starosti in tudi pri odraslih (Marentič-Požarnik, ).
Za usvajanje matematičnih pojmov so ključne reprezentacije pojmov. Cha-
pman poudarja, da reprezentacije učencem omogočajo, da komunicirajo na
matematičen način, da modelirajo in interpretirajo realen, socialen in ma-
tematičen kontekst ter da raziskujejo in interpretirajo pomene matematič-
nih pojmov, relacij in procedur (Hodnik Čadež, ). Bruner je z zaporedjem
uporabe reprezentacij pri obravnavi matematičnih pojmov (najprej enaktiv-
na, nato ikonična in nazadnje simbolična) opredelil tudi potek razvoja ma-
tematičnih pojmov pri učencu. Raziskave kažejo, da so bolj kot zaporedje
reprezentacij pomembne relacije med reprezentacijami določenega mate-
matičnega pojma (Hodnik Čadež, ) oziroma fleksibilno prehajanje med
različnimi reprezentacijami (Žakelj, ).
Pouk geometrije v osnovni šoli se začne z opazovanjem konkretnih pred-
metov in razvijanjem sposobnosti orientacije v prostoru. Geometrijske poj-
me učenci spoznavajo skozi dejavnosti didaktične igre, ki temeljijo na opa-
zovanju, opisovanju odnosov, razlikovanju, risanju, prepogibanju, barvanju
itd.
Gagne () poudarja, da je pomemben predpogoj za učenje pojmov uče-
