Page 28 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 28
aktika matematike v osnovni šoli
Zadnje Dienesovo načelo, načelo zaznavne spremenljivosti, poudarja po-
men upoštevanja individualnih razlik učencev. Zato avtor predlaga organi-
zacijo učenja v manjših skupinah, delo z učnimi listi in uporabo raznolikih
reprezentacij pojma (Hodnik Čadež, ).
Dienesova teorija o učenju matematike, ki temelji na delu Piageta in Bru-
nerja, predstavlja temeljno idejo o matematičnem učenju današnjega časa –
lastni konstrukciji in neprenosljivosti znanja, ki sta temeljni ideji konstrukti-
vizma (Hodnik Čadež, ).
Učenje matematike z razumevanjem pa je preučeval tudi Ausubel (),
ki je postavil splošno teorijo o učenju z razumevanjem. Z razliko od Brunerja,
ki se je zavzemal za to, da bi morali učenci pri pouku samostojno odkrivati, je
Ausubel poudarjal prednost sistematičnega učenja, ki temelji na vzpostavlja-
nju povezav z obstoječo posameznikovo strukturo znanja in rezultira v siste-
matičnejšem znanju. V našem šolskem prostoru se vedno bolj nagibamo k
Brunerjevi teoriji, vendar veliko pomembnost pripisujemo tudi Ausubelovim
idejam (Hodnik Čadež, ).
Pri učenju pojmov Marentič-Požarnikova () izpostavlja dve poti:
– pridobivanje obstoječih pojmov od odraslih, predvsem na osnovi be-
sedilnih razlag (transmisijski pristop), in
– samostojno oblikovanje (odkrivanje) pojmov (konstruktivistični pri-
stop).
Transmisijski transmisijski: Marentič-Požarnikova () transmisijski tran-
smisijski pojmuje kot prenašanje gotovega znanja, ki je velikokrat ločeno od
izkušenj učencev in od konkretnih življenjskih okoliščin. Pri tem pristopu je
učenje usmerjeno k rezultatom, razvoj strategij reševanja, predstavitev rezul-
tatov ali izmenjava mnenj so manj pomembni.
Konstruktivistični transmisijski: strokovnjaki si prizadevajo za povečanje
kakovosti in trajnosti znanja, za spodbujanje široke palete znanja, procesov in
veščin ter samostojnega, ustvarjalnega in kritičnega mišljenja ter presojanja,
kar naj bi se odrazilo v usposobljenosti za dovolj samozavestno spopadanje
in reševanje življenjskih problemov (Sentočnik in Rutar Ilc, ). Tako se v
sodobnih edukacijskih vedah vse bolj uveljavlja konstruktivistični pristop, ki
poudarja aktivno vlogo učenca v konstrukciji znanja in hkrati predstavlja te-
melj oblikovanju znanja z razumevanjem.
Pri poučevanju ne gre več le za prenos znanja, temveč za ustvarjanje si-
tuacij za odkrivanje in izgrajevanje znanja, kjer učitelj predvsem usmerja in
spodbuja delo učencev. Konstruktivisti so mnenja, da posameznik svojega
Zadnje Dienesovo načelo, načelo zaznavne spremenljivosti, poudarja po-
men upoštevanja individualnih razlik učencev. Zato avtor predlaga organi-
zacijo učenja v manjših skupinah, delo z učnimi listi in uporabo raznolikih
reprezentacij pojma (Hodnik Čadež, ).
Dienesova teorija o učenju matematike, ki temelji na delu Piageta in Bru-
nerja, predstavlja temeljno idejo o matematičnem učenju današnjega časa –
lastni konstrukciji in neprenosljivosti znanja, ki sta temeljni ideji konstrukti-
vizma (Hodnik Čadež, ).
Učenje matematike z razumevanjem pa je preučeval tudi Ausubel (),
ki je postavil splošno teorijo o učenju z razumevanjem. Z razliko od Brunerja,
ki se je zavzemal za to, da bi morali učenci pri pouku samostojno odkrivati, je
Ausubel poudarjal prednost sistematičnega učenja, ki temelji na vzpostavlja-
nju povezav z obstoječo posameznikovo strukturo znanja in rezultira v siste-
matičnejšem znanju. V našem šolskem prostoru se vedno bolj nagibamo k
Brunerjevi teoriji, vendar veliko pomembnost pripisujemo tudi Ausubelovim
idejam (Hodnik Čadež, ).
Pri učenju pojmov Marentič-Požarnikova () izpostavlja dve poti:
– pridobivanje obstoječih pojmov od odraslih, predvsem na osnovi be-
sedilnih razlag (transmisijski pristop), in
– samostojno oblikovanje (odkrivanje) pojmov (konstruktivistični pri-
stop).
Transmisijski transmisijski: Marentič-Požarnikova () transmisijski tran-
smisijski pojmuje kot prenašanje gotovega znanja, ki je velikokrat ločeno od
izkušenj učencev in od konkretnih življenjskih okoliščin. Pri tem pristopu je
učenje usmerjeno k rezultatom, razvoj strategij reševanja, predstavitev rezul-
tatov ali izmenjava mnenj so manj pomembni.
Konstruktivistični transmisijski: strokovnjaki si prizadevajo za povečanje
kakovosti in trajnosti znanja, za spodbujanje široke palete znanja, procesov in
veščin ter samostojnega, ustvarjalnega in kritičnega mišljenja ter presojanja,
kar naj bi se odrazilo v usposobljenosti za dovolj samozavestno spopadanje
in reševanje življenjskih problemov (Sentočnik in Rutar Ilc, ). Tako se v
sodobnih edukacijskih vedah vse bolj uveljavlja konstruktivistični pristop, ki
poudarja aktivno vlogo učenca v konstrukciji znanja in hkrati predstavlja te-
melj oblikovanju znanja z razumevanjem.
Pri poučevanju ne gre več le za prenos znanja, temveč za ustvarjanje si-
tuacij za odkrivanje in izgrajevanje znanja, kjer učitelj predvsem usmerja in
spodbuja delo učencev. Konstruktivisti so mnenja, da posameznik svojega
