Page 29 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 29
Teorije učenja in poučevanja
znanja v gotovi obliki ne more posredovati drugemu oziroma ga od nekoga
prejeti, temveč ga mora ponovno izgraditi z lastno miselno aktivnostjo. Pou-
darjajo, da učenje pojmov ne bo uspešno, če učenec ne bo aktivno vključen
v proces izgrajevanja pojma.
Pod vplivom konstruktivizma se vse bolj poudarja pomen kognitivne struk-
ture – sistemsko mrežno urejenega predznanja za kakovost nadaljnjega uče-
nja. Učenci so v današnji informacijski dobi že tako preveč obremenjeni s šte-
vilnimi podatki in novimi informacijami, ki hitro zastarajo. Zato se šola usmer-
ja k temu, da učenci spoznavajo znanje preko lastnih izkušenj. Navaja jih na
samostojno iskanje novih informacij, razvijanje in uporabo strategij za reše-
vanje problemov, s katerimi se bodo srečali v konkretnih življenjskih okoli-
ščinah (Plut-Pregelj, ). Učence spodbuja k zaznavanju problemov, njiho-
vem opredeljevanju, iskanju poti za reševanje problemov, k presojanju, ana-
liziranju, povezovanju itd. Govorimo torej o spoznavnem procesu, kjer ni več
poudarka le na storilnosti, temveč na ustvarjanju, raziskovanju in sodelova-
nju. Pri tem vsebinske cilje nadgrajujemo in povezujemo s procesnimi cilji.
Ločimo torej vsebinska in procesna znanja. Vsebinska znanja so specifična za
določeno predmetno področje na določeni stopnji izobraževanja, procesna
znanja pa so skupna vsem predmetnim področjem in stopnjam izobraževa-
nja. S procesnimi znanji učenci pridobivajo in izgrajujejo vsebinska znanja,
jih izpopolnjujejo, razširjajo in uporabljajo tako, da postanejo pomembna za
življenje – vseživljenjska znanja (Sentočnik in Rutar Ilc, ).
Proces pridobivanja pojmov
Razvoj pojmovnih predstav je dolgotrajen proces. V naši kognitivni struktu-
ri obstajata dve celici: definicija pojma in pojmovna predstava. Pridobivanje
pojmov pomeni oblikovanje pojmovnih predstav in pridobivanje besednega
izraza oz. poimenovanja. Učenec si zgradi pojmovno predstavo npr. o štiriko-
tnikih na podlagi izkušenj, ta predstava pa je lahko nepopolna ali napačna.
Paralelogram si npr. predstavlja kot »nagnjen pravokotnik«, ki ima sosednji
stranici različno dolgi, nasprotni stranici pa sta vzporedni in skladni. Njego-
va celica pojmovne predstave je polna, celica definicije pa prazna. Kasneje
pri pouku v osnovni šoli sliši definicijo paralelograma: »Paralelogrami so šti-
rikotniki z dvema paroma vzporednih in skladnih stranic.« Če v tej situaciji
pri učencu nastopi kognitivni konflikt in učenec ni zadovoljen s pojmovno
predstavo, ki jo ima, lahko nastopi sprememba, dopolnitev pojmovne pred-
stave. Ni pa nujno. Lahko napolni celico z definicijo, pri uporabi pa še vedno
misli na paralelogram kot samo na »nagnjen pravokotnik« (in ne razume, da
v skupino paralelogramov spadajo tudi rombi in kvadrati), saj sta celica poj-
znanja v gotovi obliki ne more posredovati drugemu oziroma ga od nekoga
prejeti, temveč ga mora ponovno izgraditi z lastno miselno aktivnostjo. Pou-
darjajo, da učenje pojmov ne bo uspešno, če učenec ne bo aktivno vključen
v proces izgrajevanja pojma.
Pod vplivom konstruktivizma se vse bolj poudarja pomen kognitivne struk-
ture – sistemsko mrežno urejenega predznanja za kakovost nadaljnjega uče-
nja. Učenci so v današnji informacijski dobi že tako preveč obremenjeni s šte-
vilnimi podatki in novimi informacijami, ki hitro zastarajo. Zato se šola usmer-
ja k temu, da učenci spoznavajo znanje preko lastnih izkušenj. Navaja jih na
samostojno iskanje novih informacij, razvijanje in uporabo strategij za reše-
vanje problemov, s katerimi se bodo srečali v konkretnih življenjskih okoli-
ščinah (Plut-Pregelj, ). Učence spodbuja k zaznavanju problemov, njiho-
vem opredeljevanju, iskanju poti za reševanje problemov, k presojanju, ana-
liziranju, povezovanju itd. Govorimo torej o spoznavnem procesu, kjer ni več
poudarka le na storilnosti, temveč na ustvarjanju, raziskovanju in sodelova-
nju. Pri tem vsebinske cilje nadgrajujemo in povezujemo s procesnimi cilji.
Ločimo torej vsebinska in procesna znanja. Vsebinska znanja so specifična za
določeno predmetno področje na določeni stopnji izobraževanja, procesna
znanja pa so skupna vsem predmetnim področjem in stopnjam izobraževa-
nja. S procesnimi znanji učenci pridobivajo in izgrajujejo vsebinska znanja,
jih izpopolnjujejo, razširjajo in uporabljajo tako, da postanejo pomembna za
življenje – vseživljenjska znanja (Sentočnik in Rutar Ilc, ).
Proces pridobivanja pojmov
Razvoj pojmovnih predstav je dolgotrajen proces. V naši kognitivni struktu-
ri obstajata dve celici: definicija pojma in pojmovna predstava. Pridobivanje
pojmov pomeni oblikovanje pojmovnih predstav in pridobivanje besednega
izraza oz. poimenovanja. Učenec si zgradi pojmovno predstavo npr. o štiriko-
tnikih na podlagi izkušenj, ta predstava pa je lahko nepopolna ali napačna.
Paralelogram si npr. predstavlja kot »nagnjen pravokotnik«, ki ima sosednji
stranici različno dolgi, nasprotni stranici pa sta vzporedni in skladni. Njego-
va celica pojmovne predstave je polna, celica definicije pa prazna. Kasneje
pri pouku v osnovni šoli sliši definicijo paralelograma: »Paralelogrami so šti-
rikotniki z dvema paroma vzporednih in skladnih stranic.« Če v tej situaciji
pri učencu nastopi kognitivni konflikt in učenec ni zadovoljen s pojmovno
predstavo, ki jo ima, lahko nastopi sprememba, dopolnitev pojmovne pred-
stave. Ni pa nujno. Lahko napolni celico z definicijo, pri uporabi pa še vedno
misli na paralelogram kot samo na »nagnjen pravokotnik« (in ne razume, da
v skupino paralelogramov spadajo tudi rombi in kvadrati), saj sta celica poj-
