Page 31 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 31
Teorije učenja in poučevanja
predstavitve sveta, ki za reprezentacijo idej, objektov in odnosov uporablja
besede, števila ter druge dogovorjene simbolne sisteme in pravila. Ta način
predstavlja središče intelektualnega razvoja, v okviru katerega je jeziku po-
svečena posebna pozornost (Plut-Pregelj, ).
Sprva je Bruner prevzemal Piagetovo pojmovanje, da otrokov kognitivni
razvoj poteka progresivno in da vsaka razvitejša stopnja nadomesti manj raz-
vito. Tako naj bi kognitivni razvoj po Brunerju potekal od konkretne, enak-
tivne, preko slikovne do simbolne, abstraktne ravni. Domneval je, da lahko
pri starejših učencih v procesu poučevanja prvi dve reprezentaciji izpušča-
mo brez škode za razumevaje in se osredotočimo le na simbolno, vendar
je na podlagi izkušenj in raziskav to stališče spremenil. Vse tri reprezentaci-
je soobstajajo tako pri otrocih kot pri odraslih in so dostopne na vsaki točki
razvoja, prevladujejo pa na posamezni stopnji. Omenjeno razumevanje ra-
zvoja mišljenja je pomembno vplivalo tako na vsebino kot tudi na metode
poučevanja, saj je nujno, da znotraj učnega procesa zagotavljamo možnosti
za razvijanje vseh načinov predstavljivosti, ne le simbolnega.
Njegov pogled na znanje kot na konstruirano celoto in njegovo spodbuja-
nje raziskovalnega učenja sta prispevala k nastanku konstruktivizma.
Bruner se je zavzemal, da bi v pouk vključevali čim več samostojnega od-
krivanja. Slednje je utemeljil s trditvijo, da je tako pridobljeno znanje traj-
nejše in uporabnejše v novih situacijah, učenci so bolj motivirani, razvijeta
se samostojnost in kritičnost, učenci se naučijo metod reševanja problemov
(Marentič-Požarnik, ).
Raziskovalno učenje s samostojnim odkrivanjem, ki ga spodbuja Bruner,
temelji na petih načelih (Pappas, ):
. Reševanje problemov – vloga učitelja je motiviranje in usmerjanje
učencev k iskanju rešitev s povezovanjem novih informacij, obstoje-
čega znanja in raziskovanja. Tako učenci zavzemajo aktivno vlogo v
procesu učenja. Preko različnih aktivnosti razvijajo strategije za reševa-
nje problemov in s tem razvijajo različne spretnosti.
. Organizacija učenja – pomembno je, da učitelji učencem prepustijo iz-
biro med samostojnim delom ali delom v dvojicah oziroma delom v
skupini, s čimer zagotovijo, da učenje poteka v učenčevem lastnem rit-
mu. Fleksibilnost učenja z raziskovanjem je ravno nasprotje statični vse-
binski razdelitvi učne snovi in aktivnosti. Učenci niso izpostavljeni ne-
potrebnemu stresu in se lahko vživijo v proces učenja.
. Vključevanje in povezovanje – učiteljeva naloga je učiti in spodbuja-
ti učence k povezovanju novih znanj s predhodno pridobljenimi zna-
predstavitve sveta, ki za reprezentacijo idej, objektov in odnosov uporablja
besede, števila ter druge dogovorjene simbolne sisteme in pravila. Ta način
predstavlja središče intelektualnega razvoja, v okviru katerega je jeziku po-
svečena posebna pozornost (Plut-Pregelj, ).
Sprva je Bruner prevzemal Piagetovo pojmovanje, da otrokov kognitivni
razvoj poteka progresivno in da vsaka razvitejša stopnja nadomesti manj raz-
vito. Tako naj bi kognitivni razvoj po Brunerju potekal od konkretne, enak-
tivne, preko slikovne do simbolne, abstraktne ravni. Domneval je, da lahko
pri starejših učencih v procesu poučevanja prvi dve reprezentaciji izpušča-
mo brez škode za razumevaje in se osredotočimo le na simbolno, vendar
je na podlagi izkušenj in raziskav to stališče spremenil. Vse tri reprezentaci-
je soobstajajo tako pri otrocih kot pri odraslih in so dostopne na vsaki točki
razvoja, prevladujejo pa na posamezni stopnji. Omenjeno razumevanje ra-
zvoja mišljenja je pomembno vplivalo tako na vsebino kot tudi na metode
poučevanja, saj je nujno, da znotraj učnega procesa zagotavljamo možnosti
za razvijanje vseh načinov predstavljivosti, ne le simbolnega.
Njegov pogled na znanje kot na konstruirano celoto in njegovo spodbuja-
nje raziskovalnega učenja sta prispevala k nastanku konstruktivizma.
Bruner se je zavzemal, da bi v pouk vključevali čim več samostojnega od-
krivanja. Slednje je utemeljil s trditvijo, da je tako pridobljeno znanje traj-
nejše in uporabnejše v novih situacijah, učenci so bolj motivirani, razvijeta
se samostojnost in kritičnost, učenci se naučijo metod reševanja problemov
(Marentič-Požarnik, ).
Raziskovalno učenje s samostojnim odkrivanjem, ki ga spodbuja Bruner,
temelji na petih načelih (Pappas, ):
. Reševanje problemov – vloga učitelja je motiviranje in usmerjanje
učencev k iskanju rešitev s povezovanjem novih informacij, obstoje-
čega znanja in raziskovanja. Tako učenci zavzemajo aktivno vlogo v
procesu učenja. Preko različnih aktivnosti razvijajo strategije za reševa-
nje problemov in s tem razvijajo različne spretnosti.
. Organizacija učenja – pomembno je, da učitelji učencem prepustijo iz-
biro med samostojnim delom ali delom v dvojicah oziroma delom v
skupini, s čimer zagotovijo, da učenje poteka v učenčevem lastnem rit-
mu. Fleksibilnost učenja z raziskovanjem je ravno nasprotje statični vse-
binski razdelitvi učne snovi in aktivnosti. Učenci niso izpostavljeni ne-
potrebnemu stresu in se lahko vživijo v proces učenja.
. Vključevanje in povezovanje – učiteljeva naloga je učiti in spodbuja-
ti učence k povezovanju novih znanj s predhodno pridobljenimi zna-
