Page 40 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 40
aktika matematike v osnovni šoli
Kognitivni vidiki učenja
Schneider in Stern () pridobivanje znanja umeščata v samo središče uč-
nega procesa in poudarjata, da je kakovost znanja enako potrebna kot ko-
ličina in da moramo »znanje« razumeti mnogo širše kot poznavanje dejstev
(ki jih seveda zajema). Kognitivni pogled na učenje strneta v ugotovitvah, da
(je) učenje:
– izvaja predvsem učenec;
– mora upoštevati učenčevo predznanje;
– terja povezovanje struktur znanja;
– skrbi za ravnovesje med usvajanjem konceptov, veščin in metakogni-
tivnih kompetenc;
– s hierarhičnim organiziranjem temeljnih koščkov znanja gradi komple-
ksne strukture znanja;
– lahko s pridom uporablja strukture zunanjega sveta pri organiziranju
struktur znanja v umu;
– omejeno z zmožnostmi ljudi za procesiranje informacij;
– učinek dinamičnega prepletanja čustev, motivacije in kognitivnih pro-
cesov;
– gradi prenosljive strukture znanja;
– terja čas in napor (Schneider in Stern, ).
Kognitivni vidiki učenja matematike
Učenje izvaja predvsem učenec. Učenje je vedno v domeni učenca, načrtova-
nje, priprava učnih ur, gradiv ter poučevanje pa v veliki meri v domeni učitelja.
Učitelj, ki pozna, kako učenec konstruira znanje, ki ima kakovostno vsebinsko
pedagoško znanje, pripravlja dejavnosti, ki gradijo na predznanju učencev,
na povezovanju znanja ter pojme in vsebine uvaja postopoma. Zato učitelj
ne potrebuje samo dobrega metodičnega ter vsebinskega znanja o temah,
ki jih poučuje, temveč tudi vsebinsko pedagoško znanje, to je zavest o tem,
kako učenci konstruirajo znanje o posameznih vsebinah (Shulman, ). Uči-
teljevo vsebinsko pedagoško znanje zajema vpogled v težave, ki jih imajo
učenci pogosto na posameznih področjih, in v strategije, kako težave prema-
govati. Učitelji z dobrim vsebinskim pedagoškim znanjem metode poučeva-
nja uporabljajo tako, da pri učencih spodbujajo procese aktivnega učenja. Po
Marentič-Požarnikovi () je aktivno učenje tisto, ki učenca celostno, misel-
no in čustveno aktivira.
Žakelj () je v raziskavi, ki jo je izvedla z učenci zadnje triade osnovne
šole, pokazala, da izkustveno učenje (modeliranje, samostojno iskanje virov,
Kognitivni vidiki učenja
Schneider in Stern () pridobivanje znanja umeščata v samo središče uč-
nega procesa in poudarjata, da je kakovost znanja enako potrebna kot ko-
ličina in da moramo »znanje« razumeti mnogo širše kot poznavanje dejstev
(ki jih seveda zajema). Kognitivni pogled na učenje strneta v ugotovitvah, da
(je) učenje:
– izvaja predvsem učenec;
– mora upoštevati učenčevo predznanje;
– terja povezovanje struktur znanja;
– skrbi za ravnovesje med usvajanjem konceptov, veščin in metakogni-
tivnih kompetenc;
– s hierarhičnim organiziranjem temeljnih koščkov znanja gradi komple-
ksne strukture znanja;
– lahko s pridom uporablja strukture zunanjega sveta pri organiziranju
struktur znanja v umu;
– omejeno z zmožnostmi ljudi za procesiranje informacij;
– učinek dinamičnega prepletanja čustev, motivacije in kognitivnih pro-
cesov;
– gradi prenosljive strukture znanja;
– terja čas in napor (Schneider in Stern, ).
Kognitivni vidiki učenja matematike
Učenje izvaja predvsem učenec. Učenje je vedno v domeni učenca, načrtova-
nje, priprava učnih ur, gradiv ter poučevanje pa v veliki meri v domeni učitelja.
Učitelj, ki pozna, kako učenec konstruira znanje, ki ima kakovostno vsebinsko
pedagoško znanje, pripravlja dejavnosti, ki gradijo na predznanju učencev,
na povezovanju znanja ter pojme in vsebine uvaja postopoma. Zato učitelj
ne potrebuje samo dobrega metodičnega ter vsebinskega znanja o temah,
ki jih poučuje, temveč tudi vsebinsko pedagoško znanje, to je zavest o tem,
kako učenci konstruirajo znanje o posameznih vsebinah (Shulman, ). Uči-
teljevo vsebinsko pedagoško znanje zajema vpogled v težave, ki jih imajo
učenci pogosto na posameznih področjih, in v strategije, kako težave prema-
govati. Učitelji z dobrim vsebinskim pedagoškim znanjem metode poučeva-
nja uporabljajo tako, da pri učencih spodbujajo procese aktivnega učenja. Po
Marentič-Požarnikovi () je aktivno učenje tisto, ki učenca celostno, misel-
no in čustveno aktivira.
Žakelj () je v raziskavi, ki jo je izvedla z učenci zadnje triade osnovne
šole, pokazala, da izkustveno učenje (modeliranje, samostojno iskanje virov,
