Page 41 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 41
Reprezentacije
iskanje podobnosti in povezav, iskanje primerov in protiprimerov . . .), dialog
ter različne oblike sodelovanja (vpliv socialnih interakcijo) pomembno pri-
spevajo k razvoju matematičnih pojmov in usvajanju matematičnega znanja
nasploh.
Kakovostno učenje gradi na predznanju. Učitelj, ki ima kakovostno vsebinsko
pedagoško znanje, pri poučevanju poskrbi za pravi vrstni red učenja vsebin
oz. pojmov. Kognitivno pojmovanje poudarja učenje, pri katerem ne gre za
dodajanje novega staremu (kopičenje podatkov), temveč za novo samostoj-
no oblikovanje znanja, ki se povezuje z že znanimi pojmi, podatki, pravili. Če
določeni pojmi, ki so pomembni za usvajanje novega znanja, še ne obsta-
jajo v zavesti učenca, potem še ni čas za uvajanje novih pojmov, v naspro-
tnem primeru je zelo majhna verjetnost, da bi se učenec lahko učil z razume-
vanjem. Taber () opozarja na situacije, ko imajo učenci v svojih glavah
napačne predstave, učitelji pa jim ponujajo pravilne, ne da bi jih povezali z
njihovim predznanjem, ko imajo lahko učenci v glavah obenem pravilne in
napačne predstave, ne da bi opazili kontradikcijo. Katero bo učenec upora-
bil, je odvisno od situacije, v kateri se bo znašel. Npr., osnovnošolci na začet-
ku šolanja spoznajo štirikotnike in med njimi tudi kvadrat. Lahko se zgodi,
da je pojmovna predstava učenca, da so vsi štirikotniki kvadrati. Ko jim uči-
telj razlaga, da pravokotnik ni kvadrat, je ta informacija v sporu s tem, kar
že vedo. Ko skuša povezati novo informacijo z novim znanjem, lahko pride
do kognitivnega konflikta in učenec spremeni pojmovno predstavo, ni pa
nujno. Lahko si ustvari tudi popolnoma novo predstavo o štirikotnikih (ne
nujno povsem napačno, lahko le nepopolno). Katero bo uporabil, je odvisno
od situacije. Učitelj, ki bi se neposredno navezal na obstoječe znanje učen-
cev in pokazal, kako se povezuje z novim znanjem, bi se takim problemom
ognil.
Raziskave, narejene z adolescenti in odraslimi ljudmi, so odkrile, da je vse-
binsko specifično predznanje ena najpomembnejših določilnic nadaljnjega
učenja (Schneider in Stern, ). Na podlagi takega znanja lahko celo bolje
napovemo prihodnje kompetence ljudi kot s pomočjo testov inteligentnosti
(Stern, ).
Pomen predznanja pa ni omejen le na specifične vsebine. Tudi Grabner,
Stern in Neubauer () navajajo, da je učenje matematike močno odvi-
sno od predznanja. Študije so potrdile povezavo med predznanjem učencev
in učnimi procesi tudi v drugih akademskih disciplinah, vključno s fiziko, z
astronomijo, biologijo, evolucijsko teorijo, medicino in zgodovino (Vosnia-
dou, ).
iskanje podobnosti in povezav, iskanje primerov in protiprimerov . . .), dialog
ter različne oblike sodelovanja (vpliv socialnih interakcijo) pomembno pri-
spevajo k razvoju matematičnih pojmov in usvajanju matematičnega znanja
nasploh.
Kakovostno učenje gradi na predznanju. Učitelj, ki ima kakovostno vsebinsko
pedagoško znanje, pri poučevanju poskrbi za pravi vrstni red učenja vsebin
oz. pojmov. Kognitivno pojmovanje poudarja učenje, pri katerem ne gre za
dodajanje novega staremu (kopičenje podatkov), temveč za novo samostoj-
no oblikovanje znanja, ki se povezuje z že znanimi pojmi, podatki, pravili. Če
določeni pojmi, ki so pomembni za usvajanje novega znanja, še ne obsta-
jajo v zavesti učenca, potem še ni čas za uvajanje novih pojmov, v naspro-
tnem primeru je zelo majhna verjetnost, da bi se učenec lahko učil z razume-
vanjem. Taber () opozarja na situacije, ko imajo učenci v svojih glavah
napačne predstave, učitelji pa jim ponujajo pravilne, ne da bi jih povezali z
njihovim predznanjem, ko imajo lahko učenci v glavah obenem pravilne in
napačne predstave, ne da bi opazili kontradikcijo. Katero bo učenec upora-
bil, je odvisno od situacije, v kateri se bo znašel. Npr., osnovnošolci na začet-
ku šolanja spoznajo štirikotnike in med njimi tudi kvadrat. Lahko se zgodi,
da je pojmovna predstava učenca, da so vsi štirikotniki kvadrati. Ko jim uči-
telj razlaga, da pravokotnik ni kvadrat, je ta informacija v sporu s tem, kar
že vedo. Ko skuša povezati novo informacijo z novim znanjem, lahko pride
do kognitivnega konflikta in učenec spremeni pojmovno predstavo, ni pa
nujno. Lahko si ustvari tudi popolnoma novo predstavo o štirikotnikih (ne
nujno povsem napačno, lahko le nepopolno). Katero bo uporabil, je odvisno
od situacije. Učitelj, ki bi se neposredno navezal na obstoječe znanje učen-
cev in pokazal, kako se povezuje z novim znanjem, bi se takim problemom
ognil.
Raziskave, narejene z adolescenti in odraslimi ljudmi, so odkrile, da je vse-
binsko specifično predznanje ena najpomembnejših določilnic nadaljnjega
učenja (Schneider in Stern, ). Na podlagi takega znanja lahko celo bolje
napovemo prihodnje kompetence ljudi kot s pomočjo testov inteligentnosti
(Stern, ).
Pomen predznanja pa ni omejen le na specifične vsebine. Tudi Grabner,
Stern in Neubauer () navajajo, da je učenje matematike močno odvi-
sno od predznanja. Študije so potrdile povezavo med predznanjem učencev
in učnimi procesi tudi v drugih akademskih disciplinah, vključno s fiziko, z
astronomijo, biologijo, evolucijsko teorijo, medicino in zgodovino (Vosnia-
dou, ).
