Page 47 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 47
Reprezentacije
prt, omogoča več različnih rešitev in poti reševanja, kar pri učencih spodbu-
di prvi korak v samostojno iskanje poti. Tovrstne aktivnosti lahko motivirajo
predvsem učence, ki radi raziskujejo.
Pomen kognitivnih ravni znanj za učenje
Pri iskanju odgovora, na kakšnem znanju je težišče pri pouku in s tem tudi
pri ocenjevanju in preverjanju znanja ter pri interpretaciji dosežkov učencev,
nam lahko pomagajo taksonomije učnih ciljev za spoznavno področje. Zna-
nih je več taksonomij oz. raziskave kognitivnih znanj (Bloomova in Marzano-
va taksonomija, Gagnejeva, TIMSS-ova, ova klasifikacija znanj idr.). V raziskavi
PISA (PISA, ) so npr. miselne (kognitivne) aktivnosti, ki obsegajo različne
vrste zmožnosti in sposobnosti, razdeljene v tri večje kompetenčne razrede:
– razred reproduciranja (prepoznavanje, navajanje znanega, izvajanje ru-
tinskih operacij),
– razred povezovanja (sinteza, povezovanje in razširjanje znanega in va-
denega),
– razred reflektiranja (zahtevnejše sklepanje, utemeljevanje, izločanje
manj pomembnega (abstrakcija), posploševanje, modeliranje v novih
kontekstih).
Vsak razred vključuje osem različnih kompetenc, katerih opis temelji na
delu Nissa (): razmišljanje in razumevanje, utemeljevanje, komunikaci-
jo, modeliranje, postavljanje in reševanje problemov, prikazovanje, uporabo
simbolnega, formalnega in tehničnega jezika ter operacij, uporabo orodij in
pripomočkov.
Vse taksonomije oz. klasifikacije kognitivnih znanj niso enako uporabne
za vsa predmetna področja. Tako npr. pri matematiki uporabljamo prirejeno
Gagnejevo klasifikacijo znanj, ki smo jo v slovenskem šolskem prostoru za-
čeli uporabljati šele v zadnjih letih. Pri preverjanju matematičnega znanja jo
uporabljajo tudi v večini evropskih držav. Prav tako sestavljalci nacionalnih
preizkusov iz matematike pri nas in sestavljalci preizkusov v mednarodni pri-
merjalni raziskavi TIMSS uporabljajo po Gagneju prirejeno klasifikacijo znanj.
Po Gagneju prirejena klasifikacija znanj matematično znanje razdeli na na-
slednje tipe matematičnih znanj (Žakelj, ):
. taksonomska raven: osnovno in konceptualno znanje:
– osnovna znanja in vedenja (poznavanje)
– razumevanje pojmov in dejstev
prt, omogoča več različnih rešitev in poti reševanja, kar pri učencih spodbu-
di prvi korak v samostojno iskanje poti. Tovrstne aktivnosti lahko motivirajo
predvsem učence, ki radi raziskujejo.
Pomen kognitivnih ravni znanj za učenje
Pri iskanju odgovora, na kakšnem znanju je težišče pri pouku in s tem tudi
pri ocenjevanju in preverjanju znanja ter pri interpretaciji dosežkov učencev,
nam lahko pomagajo taksonomije učnih ciljev za spoznavno področje. Zna-
nih je več taksonomij oz. raziskave kognitivnih znanj (Bloomova in Marzano-
va taksonomija, Gagnejeva, TIMSS-ova, ova klasifikacija znanj idr.). V raziskavi
PISA (PISA, ) so npr. miselne (kognitivne) aktivnosti, ki obsegajo različne
vrste zmožnosti in sposobnosti, razdeljene v tri večje kompetenčne razrede:
– razred reproduciranja (prepoznavanje, navajanje znanega, izvajanje ru-
tinskih operacij),
– razred povezovanja (sinteza, povezovanje in razširjanje znanega in va-
denega),
– razred reflektiranja (zahtevnejše sklepanje, utemeljevanje, izločanje
manj pomembnega (abstrakcija), posploševanje, modeliranje v novih
kontekstih).
Vsak razred vključuje osem različnih kompetenc, katerih opis temelji na
delu Nissa (): razmišljanje in razumevanje, utemeljevanje, komunikaci-
jo, modeliranje, postavljanje in reševanje problemov, prikazovanje, uporabo
simbolnega, formalnega in tehničnega jezika ter operacij, uporabo orodij in
pripomočkov.
Vse taksonomije oz. klasifikacije kognitivnih znanj niso enako uporabne
za vsa predmetna področja. Tako npr. pri matematiki uporabljamo prirejeno
Gagnejevo klasifikacijo znanj, ki smo jo v slovenskem šolskem prostoru za-
čeli uporabljati šele v zadnjih letih. Pri preverjanju matematičnega znanja jo
uporabljajo tudi v večini evropskih držav. Prav tako sestavljalci nacionalnih
preizkusov iz matematike pri nas in sestavljalci preizkusov v mednarodni pri-
merjalni raziskavi TIMSS uporabljajo po Gagneju prirejeno klasifikacijo znanj.
Po Gagneju prirejena klasifikacija znanj matematično znanje razdeli na na-
slednje tipe matematičnih znanj (Žakelj, ):
. taksonomska raven: osnovno in konceptualno znanje:
– osnovna znanja in vedenja (poznavanje)
– razumevanje pojmov in dejstev
