Page 52 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 52
aktika matematike v osnovni šoli
Preglednica . Elementi problemskega znanja
Postavitev problema Prepoznava problema in njegova formulacija; postavitev
smiselnih vprašanj.
Preveritev podatkov Zadostnost, konsistentnost.
Strategije reševanja
Uporaba znanja Transfer
Miselne veščine Analiza, sinteza, indukcija, dedukcija, interpretacija
– proces reševanja teče samostojno;
– je rešitev nova za reševalca, ki zna potem uspešneje reševati nove pro-
bleme;
– se pojavi transfer znanja oziroma prenos metode reševanja, ki je tudi
dokaz, da je problem rešljiv z miselno aktivnostjo.
V preglednici . so predstavljeni elementi problemskega znanja.
Posamezne elemente problemskega znanja natančneje opisujejo procesi
učenja:
. postavitev problema (prepoznavanje problema, formulacija problema,
postavljanje vprašanj in ciljev raziskovanja . . .),
. preveritev podatkov (zadostnost, konsistentnost podatkov, preveč po-
datkov . . .),
. strategije pri reševanju oziroma uporaba procesov (Frobisher, ):
– komunikacijskih (pojasnjevanje, strinjanje, spraševanje),
– operacijskih (zbiranje, urejanje, razvrščanje, spreminjanje),
– miselnih (razčiščevanje, analiziranje, razumevanje),
– procesov zapisovanja (risanje, pisanje, izdelovanje različnih diagra-
mov, itd.),
– uporaba znanja oziroma transfer znanja (razlikujemo tri primere
transferja (Franchi, ): šolski primer transferja (učenec usvojeni
matematični koncept uporabi v drugem kontekstu, lahko tudi pri
drugem predmetu), zunajšolski primer transferja (učenec matema-
tične koncepte uporablja v vsakdanjem življenju) in analogni trans-
fer (učenec usvojene pojme prenaša v podobne situacije; značilni
izraz te sposobnosti je učenčev medklic: ». . . ah, to smo že počeli
pri . . .« )),
. miselne veščine, kot so analiza, sinteza, indukcija, dedukcija, interpre-
tacija,
Preglednica . Elementi problemskega znanja
Postavitev problema Prepoznava problema in njegova formulacija; postavitev
smiselnih vprašanj.
Preveritev podatkov Zadostnost, konsistentnost.
Strategije reševanja
Uporaba znanja Transfer
Miselne veščine Analiza, sinteza, indukcija, dedukcija, interpretacija
– proces reševanja teče samostojno;
– je rešitev nova za reševalca, ki zna potem uspešneje reševati nove pro-
bleme;
– se pojavi transfer znanja oziroma prenos metode reševanja, ki je tudi
dokaz, da je problem rešljiv z miselno aktivnostjo.
V preglednici . so predstavljeni elementi problemskega znanja.
Posamezne elemente problemskega znanja natančneje opisujejo procesi
učenja:
. postavitev problema (prepoznavanje problema, formulacija problema,
postavljanje vprašanj in ciljev raziskovanja . . .),
. preveritev podatkov (zadostnost, konsistentnost podatkov, preveč po-
datkov . . .),
. strategije pri reševanju oziroma uporaba procesov (Frobisher, ):
– komunikacijskih (pojasnjevanje, strinjanje, spraševanje),
– operacijskih (zbiranje, urejanje, razvrščanje, spreminjanje),
– miselnih (razčiščevanje, analiziranje, razumevanje),
– procesov zapisovanja (risanje, pisanje, izdelovanje različnih diagra-
mov, itd.),
– uporaba znanja oziroma transfer znanja (razlikujemo tri primere
transferja (Franchi, ): šolski primer transferja (učenec usvojeni
matematični koncept uporabi v drugem kontekstu, lahko tudi pri
drugem predmetu), zunajšolski primer transferja (učenec matema-
tične koncepte uporablja v vsakdanjem življenju) in analogni trans-
fer (učenec usvojene pojme prenaša v podobne situacije; značilni
izraz te sposobnosti je učenčev medklic: ». . . ah, to smo že počeli
pri . . .« )),
. miselne veščine, kot so analiza, sinteza, indukcija, dedukcija, interpre-
tacija,
