Page 55 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 55
Reprezentacije
(t. i. »formativno preverjanje« (Stigler in Hiebert, ). Komljanc () for-
mativno spremljanje procesa učenja opredeli kot pedagoški dialog za sogla-
sno skupno učiteljevo in učenčevo spremljanje, kontroliranje in usmerjanje
razvoja učenja posameznika, da bi izboljšali učni učinek v procesu učenja in
da bi bila sodba o vrednosti naučenega ob koncu učenja čim korektnejša.
Uporabljajo ga v mnogih evropskih in tudi drugih državah; v Sloveniji forma-
tivno spremljanje intenzivneje uporabljamo in izvajamo zadnjih nekaj let.
Formativno spremljanje procesa učenja je namenjeno individualni podpo-
ri učencu pri uresničevanju individualnega vzgojno-izobraževalnega načrta.
Velik delež formativnega spremljanja zajema diagnostika, pri čemer se peda-
gogika usmerja v močna znanja učencev. Šibkosti ne zanemarja, a učni pro-
ces gradi na močnih znanjih in interesu, ker se v njih nahaja človekova volja,
želja početi, odkrivati, raziskati, premisliti, oblikovati, se pognati v akcijo, pri-
merjati in ugotavljati.
V neposrednem pedagoškem procesu v kontekstu formativnega spremlja-
nja znanja igrajo ključno vlogo trije dejavniki: predznanje, cilji in dosežki.
Predznanje je namenjeno ugotavljanju izhodiščnega stanja in opredelitvi
močnih področij učenca tako na kognitivnem kot tudi na psihomotoričnem
in socialnem področju ter opredelitvi učnih potreb, tj. področij, ki jih je po-
trebno nadgraditi oz. izpopolniti. Cilji so namenjeni natančni opredelitvi vse-
bin učenja ter pričakovanih dosežkov in opredelitvi procesa učenja, vključno
z učenčevo refleksijo, ki prispeva k sprotni povratni informaciji in uravnavi
procesa učenja. Opredelitev obojega, tj. vsebin in procesa učenja, mora upo-
števati učenčeva močna področja in učne potrebe. Dosežki so namenjeni
predstavitvi učnih dosežkov, pri čemer predstavlja delovna zbirka učnih do-
sežkov zbir vsega, kar je v nekem določenem obdobju učenec ustvaril, pred-
stavitvena zbirka pa izbor učnih dosežkov glede na individualni načrt oz.
cilje, ki vsebujejo tako skupni oz. splošni del (standardi znanja v učnem na-
črtu) kot tudi individualne cilje. Na podlagi slednjega je možno načrtovanje
naslednjega koraka, kjer se predstavljene stopnje formativnega spremljanja
ponovijo in uskladijo z aktualno izkazano ravnjo znanja (predstavitvena zbir-
ka dosežkov) in evidentiranimi nadaljnjimi učnimi potrebami (Ministrstvo za
izobraževanje, znanost in šport, ).
Posamezne elemente formativnega spremljanja v pouk vključujemo na
različne načine: preko projektnega učnega dela, s pomočjo konstruktivistič-
nega načina poučevanja, z avtentičnimi in alternativnimi nalogami, v za-
dnjem času pa tudi z vključevanjem informacijsko-komunikacijske tehno-
logije in e-vsebin v pouk.
Zaradi različnih sposobnosti in potencialov se po potrebi poslužujemo tudi
(t. i. »formativno preverjanje« (Stigler in Hiebert, ). Komljanc () for-
mativno spremljanje procesa učenja opredeli kot pedagoški dialog za sogla-
sno skupno učiteljevo in učenčevo spremljanje, kontroliranje in usmerjanje
razvoja učenja posameznika, da bi izboljšali učni učinek v procesu učenja in
da bi bila sodba o vrednosti naučenega ob koncu učenja čim korektnejša.
Uporabljajo ga v mnogih evropskih in tudi drugih državah; v Sloveniji forma-
tivno spremljanje intenzivneje uporabljamo in izvajamo zadnjih nekaj let.
Formativno spremljanje procesa učenja je namenjeno individualni podpo-
ri učencu pri uresničevanju individualnega vzgojno-izobraževalnega načrta.
Velik delež formativnega spremljanja zajema diagnostika, pri čemer se peda-
gogika usmerja v močna znanja učencev. Šibkosti ne zanemarja, a učni pro-
ces gradi na močnih znanjih in interesu, ker se v njih nahaja človekova volja,
želja početi, odkrivati, raziskati, premisliti, oblikovati, se pognati v akcijo, pri-
merjati in ugotavljati.
V neposrednem pedagoškem procesu v kontekstu formativnega spremlja-
nja znanja igrajo ključno vlogo trije dejavniki: predznanje, cilji in dosežki.
Predznanje je namenjeno ugotavljanju izhodiščnega stanja in opredelitvi
močnih področij učenca tako na kognitivnem kot tudi na psihomotoričnem
in socialnem področju ter opredelitvi učnih potreb, tj. področij, ki jih je po-
trebno nadgraditi oz. izpopolniti. Cilji so namenjeni natančni opredelitvi vse-
bin učenja ter pričakovanih dosežkov in opredelitvi procesa učenja, vključno
z učenčevo refleksijo, ki prispeva k sprotni povratni informaciji in uravnavi
procesa učenja. Opredelitev obojega, tj. vsebin in procesa učenja, mora upo-
števati učenčeva močna področja in učne potrebe. Dosežki so namenjeni
predstavitvi učnih dosežkov, pri čemer predstavlja delovna zbirka učnih do-
sežkov zbir vsega, kar je v nekem določenem obdobju učenec ustvaril, pred-
stavitvena zbirka pa izbor učnih dosežkov glede na individualni načrt oz.
cilje, ki vsebujejo tako skupni oz. splošni del (standardi znanja v učnem na-
črtu) kot tudi individualne cilje. Na podlagi slednjega je možno načrtovanje
naslednjega koraka, kjer se predstavljene stopnje formativnega spremljanja
ponovijo in uskladijo z aktualno izkazano ravnjo znanja (predstavitvena zbir-
ka dosežkov) in evidentiranimi nadaljnjimi učnimi potrebami (Ministrstvo za
izobraževanje, znanost in šport, ).
Posamezne elemente formativnega spremljanja v pouk vključujemo na
različne načine: preko projektnega učnega dela, s pomočjo konstruktivistič-
nega načina poučevanja, z avtentičnimi in alternativnimi nalogami, v za-
dnjem času pa tudi z vključevanjem informacijsko-komunikacijske tehno-
logije in e-vsebin v pouk.
Zaradi različnih sposobnosti in potencialov se po potrebi poslužujemo tudi
