Page 57 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 57
Reprezentacije
Preglednica . Opisni kriteriji spremljanja problemskih znanj
Zastavitev Učenec:
problema – jasno in nedvoumno izpostavi problem oz. vprašanje,
– postavi hipotezo.
Pristop pri Zbiranje, urejanje podatkov. Učenec:
iskanju – zbere smiselne podatke,
odgovora – naredi potrebne tabele in preglednice,
– sistematično beleži in dokumentira podatke,
– podatke uredi v tabele, skupine in kategorije ter jih prikaže z grafi idr.,
– zbrane podatke (če je potrebno) uporabi pri razlagi.
Analiziranje podatkov. Učenec:
– povezuje in analizira podatke,
– povezuje matematično in nematematično znanje,
– povezuje faze reševanja,
– išče aplikacije,
– ustrezno in smiselno preračuna in prikaže podatke,
– napoveduje (delne) rezultate in zaključke,
– posplošuje,
– abstraktno razmišlja,
– izbere ustrezne metode/tehnike obdelave podatkov.
Uvajanje strategije reševanja matematičnega problema. Učenec:
– poišče morebitne aplikacije, ki mu pomagajo pri rešitvi,
– nariše sliko ali naredi model,
– izpiše, razčleni, poišče potrebne podatke,
– načrtuje posamezne faze naloge,
– v dani situaciji uporabi že pridobljeno znanje,
– poišče in izračuna potrebne podatke,
– ugiba, zapisuje in izboljšuje (delne) rezultate,
– logično razmišlja,
– oblikuje zaključke.
Nadaljevanje na naslednji strani
kave na področju izobraževanja je zato ustvarjanje učnega okolja za »učence
novega tisočletja« (Eržen, ).
Informacijsko-komunikacijska tehnologija ter z njo povezani digitalni me-
diji so za sodoben pouk izziv in priložnost hkrati. Izziv predstavljajo spremem-
be obstoječega, pretežno statičnega učnega okolja v dinamično, kar hkrati
predstavlja tudi priložnost za drugačno učenje, dinamičnejši pouk, ki učencu
omogoča oblikovanje njemu primernega učnega okolja (Dumont in Istance,
).
Prisotnost IKT v vsakdanjem življenju je posledica tehnološke revolucije ob
koncu . stoletja. V zgodnjih šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega
stoletja so raziskovalci (npr. Skinner, Papert) računalnik videli kot obljubo za
boljše izobraževanje. Danes je popolnoma jasno, da psihološke, izobraževal-
Preglednica . Opisni kriteriji spremljanja problemskih znanj
Zastavitev Učenec:
problema – jasno in nedvoumno izpostavi problem oz. vprašanje,
– postavi hipotezo.
Pristop pri Zbiranje, urejanje podatkov. Učenec:
iskanju – zbere smiselne podatke,
odgovora – naredi potrebne tabele in preglednice,
– sistematično beleži in dokumentira podatke,
– podatke uredi v tabele, skupine in kategorije ter jih prikaže z grafi idr.,
– zbrane podatke (če je potrebno) uporabi pri razlagi.
Analiziranje podatkov. Učenec:
– povezuje in analizira podatke,
– povezuje matematično in nematematično znanje,
– povezuje faze reševanja,
– išče aplikacije,
– ustrezno in smiselno preračuna in prikaže podatke,
– napoveduje (delne) rezultate in zaključke,
– posplošuje,
– abstraktno razmišlja,
– izbere ustrezne metode/tehnike obdelave podatkov.
Uvajanje strategije reševanja matematičnega problema. Učenec:
– poišče morebitne aplikacije, ki mu pomagajo pri rešitvi,
– nariše sliko ali naredi model,
– izpiše, razčleni, poišče potrebne podatke,
– načrtuje posamezne faze naloge,
– v dani situaciji uporabi že pridobljeno znanje,
– poišče in izračuna potrebne podatke,
– ugiba, zapisuje in izboljšuje (delne) rezultate,
– logično razmišlja,
– oblikuje zaključke.
Nadaljevanje na naslednji strani
kave na področju izobraževanja je zato ustvarjanje učnega okolja za »učence
novega tisočletja« (Eržen, ).
Informacijsko-komunikacijska tehnologija ter z njo povezani digitalni me-
diji so za sodoben pouk izziv in priložnost hkrati. Izziv predstavljajo spremem-
be obstoječega, pretežno statičnega učnega okolja v dinamično, kar hkrati
predstavlja tudi priložnost za drugačno učenje, dinamičnejši pouk, ki učencu
omogoča oblikovanje njemu primernega učnega okolja (Dumont in Istance,
).
Prisotnost IKT v vsakdanjem življenju je posledica tehnološke revolucije ob
koncu . stoletja. V zgodnjih šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega
stoletja so raziskovalci (npr. Skinner, Papert) računalnik videli kot obljubo za
boljše izobraževanje. Danes je popolnoma jasno, da psihološke, izobraževal-
