Page 53 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 53
Reprezentacije
Deltoid z dolžino diagonale e = cm in deltoid z dolžino diagonale e = cm imata enaki
ploščini. Zapiši dolžini diagonal f obeh deltoidov. Mersko število dolžine obeh diagonal
naj bo celo število, zapisano v centimetrih. Zapiši vse možnosti.
Slika . Primer naloge, ki preverja problemska znanja (povzeto po Tratar idr., , str. )
. metakognitivne zmožnosti (Učenec presodi, ali smo matematični kon-
cept pravilno uporabili v določenem kontekstu. Utemelji svoja stališča
ter s tem dokaže, da je presegel kognitivn i konflikt. Ta učenčeva spo-
sobnost se zelo jasno odraža v pogovoru, v manjših ali večjih skupinah).
Vsebinsko in didaktično problemske naloge osmišljajo matematično vse-
bino (funkcionalnost znanja), omogočajo reflektiranje matematičnih znanj,
razvijajo procesna znanja oziroma različne strategije pri reševanju proble-
mov ter razvijajo samostojno postavljanje in oblikovanje problemov (Žakelj,
, str. ).
Na sliki . je prikazan primer naloge, ki preverja problemsko znanje.
Če povzamemo: kognitivne ravni znanja so nam v pomoč tako pri načr-
tovanju dejavnosti za pouk kot pri preverjanju in ocenjevanju znanja ter pri
interpretaciji dosežkov učencev. Ključnega pomena je, da načrtujemo in iz-
vajamo različne dejavnosti na vseh kognitivnih ravneh: pomnjenje podatkov,
definicija; razumevanje snovi; rabo usvojenega znanja v novih primerih; kri-
tično razmišljanje, utemeljevanje, dokazovanje; povezovanje znanja z drugi-
mi predmeti; navajanje novih primerov o obravnavani snovi idr.
Prav tako velja poudariti, da so znanja povezana, pri uporabi se med seboj
prepletajo, zato je nemogoče dati enim tipom znanj večji pomen kot dru-
gim. Slednje je odvisno predvsem od zunanjih okoliščin, namena šolanja ter
subjektivne presoje učitelja (Žakelj, , str. ).
Konceptualno znanje je do neke mere pogoj za proceduralno znanje (po-
stopek lahko izvajamo tudi, če ga ne razumemo, navadno pa moramo vsaj
delno razumeti objekt, s katerim operiramo). Problemsko znanje je deloma
splošno (splošne strategije ipd.), delno pa se veže na konkretne vsebine in
zahteva trdno konceptualno ter proceduralno znanje, celo razumevanje po-
stopkov.
Spremljanje in vrednotenje učenčevega znanja
Vrednotenje ali evalvacija pomeni sistematično zbiranje podatkov o kakovo-
sti nekega procesa ali produkta, običajno z namenom, da sprejmemo odlo-
čitve, ki vodijo k njegovemu izboljšanju. V šoli, npr., vrednotimo učenčevo
Deltoid z dolžino diagonale e = cm in deltoid z dolžino diagonale e = cm imata enaki
ploščini. Zapiši dolžini diagonal f obeh deltoidov. Mersko število dolžine obeh diagonal
naj bo celo število, zapisano v centimetrih. Zapiši vse možnosti.
Slika . Primer naloge, ki preverja problemska znanja (povzeto po Tratar idr., , str. )
. metakognitivne zmožnosti (Učenec presodi, ali smo matematični kon-
cept pravilno uporabili v določenem kontekstu. Utemelji svoja stališča
ter s tem dokaže, da je presegel kognitivn i konflikt. Ta učenčeva spo-
sobnost se zelo jasno odraža v pogovoru, v manjših ali večjih skupinah).
Vsebinsko in didaktično problemske naloge osmišljajo matematično vse-
bino (funkcionalnost znanja), omogočajo reflektiranje matematičnih znanj,
razvijajo procesna znanja oziroma različne strategije pri reševanju proble-
mov ter razvijajo samostojno postavljanje in oblikovanje problemov (Žakelj,
, str. ).
Na sliki . je prikazan primer naloge, ki preverja problemsko znanje.
Če povzamemo: kognitivne ravni znanja so nam v pomoč tako pri načr-
tovanju dejavnosti za pouk kot pri preverjanju in ocenjevanju znanja ter pri
interpretaciji dosežkov učencev. Ključnega pomena je, da načrtujemo in iz-
vajamo različne dejavnosti na vseh kognitivnih ravneh: pomnjenje podatkov,
definicija; razumevanje snovi; rabo usvojenega znanja v novih primerih; kri-
tično razmišljanje, utemeljevanje, dokazovanje; povezovanje znanja z drugi-
mi predmeti; navajanje novih primerov o obravnavani snovi idr.
Prav tako velja poudariti, da so znanja povezana, pri uporabi se med seboj
prepletajo, zato je nemogoče dati enim tipom znanj večji pomen kot dru-
gim. Slednje je odvisno predvsem od zunanjih okoliščin, namena šolanja ter
subjektivne presoje učitelja (Žakelj, , str. ).
Konceptualno znanje je do neke mere pogoj za proceduralno znanje (po-
stopek lahko izvajamo tudi, če ga ne razumemo, navadno pa moramo vsaj
delno razumeti objekt, s katerim operiramo). Problemsko znanje je deloma
splošno (splošne strategije ipd.), delno pa se veže na konkretne vsebine in
zahteva trdno konceptualno ter proceduralno znanje, celo razumevanje po-
stopkov.
Spremljanje in vrednotenje učenčevega znanja
Vrednotenje ali evalvacija pomeni sistematično zbiranje podatkov o kakovo-
sti nekega procesa ali produkta, običajno z namenom, da sprejmemo odlo-
čitve, ki vodijo k njegovemu izboljšanju. V šoli, npr., vrednotimo učenčevo
