Page 60 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 60
aktika matematike v osnovni šoli
uporabo učinkovitih pristopov in metod dela, kjer je IKT vključena v različne
faze učnega procesa (Trucano, ). Uporaba IKT nam omogoča reprezenta-
cijo abstraktnega znanja v konkretni obliki, razvijanje znanja in reflektiranje v
vizualni in slušni obliki ter uporabo in obnavljanje znanja. Uporaba interneta
je spodbudila povezovanje učencev in jim s tem omogočila razvijanje zna-
nja v skupini, ki vpliva na razumevanje ter spodbuja kolaborativno učenje
(Sawyer, ). Spletne učne vsebine spodbujajo kognitivno aktivnost zara-
di interaktivne zasnovanosti (uporaba različnih interaktivnih večpredstavnih
elementov, kot so npr. simulacije, animacije, interaktivne naloge in igre ter
videoelementi).
V preteklosti je bila težava predvsem usmeritev v »v tehnologijo usmerjen«
pristop poučevanja namesto v sodoben, »v učenca oz. učenje usmerjen« pri-
stop. Pri prvem je težava predvsem v tem, da sam pristop ni osmišljen, teh-
nologija je sama sebi namen, predvsem ker ne upošteva potreb učenca in
ciljev izobraževanja, medtem ko se pri drugem v prvi vrsti osredotočimo na
to, kako se učenci učijo, tehnologijo pa uporabljamo le kot pomoč oziroma
orodje (Aberšek, Flogie in Šverc, ).
Raziskovalci so prišli do spoznanj, ki predstavljajo pomemben prispevek k
teoriji o tem, kako se lahko ljudje učimo s pomočjo tehnologije. Izpostavimo
tri, po mnenju Aberška, Flogieja in Šverčeve () pomembna spoznanja:
– obstoj dvojnih kanalov (ljudje zvočne in vizualne podobe obdelamo
ločeno);
– omejene zmožnosti (ljudje lahko sočasno obdelamo le majhno količino
zvokov ali podob) ter
– aktivno procesiranje (smiselnost učenja je odvisna od ustreznega ko-
gnitivnega procesiranja).
Pri učenju s tehnologijo se moramo zavzemati za pristop, usmerjen v uče-
nje ter učenca, in učenčeve izkušnje postaviti v središče izobraževalnega pro-
cesa. Govorimo o v učenca oziroma v učenje usmerjenem pristopu poučeva-
nja s tehnologijo, pri katerem se v prvi vrsti osredotočimo na to, kako se učen-
ci učijo, tehnologijo pa uporabimo le kot pomoč oziroma orodje pri učenju.
Zato mora učitelj pred uporabo IKT pri pouku skrbno načrtovati njeno
vključevanje:
– izbrati ustrezno orodje oziroma gradivo za doseganje izbranih ciljev;
– dopolniti oziroma spremeniti obstoječa učna gradiva oziroma ustvariti
nova učna okolja, ki bodo spodbujala v učenca usmerjeno učenje, pri
uporabo učinkovitih pristopov in metod dela, kjer je IKT vključena v različne
faze učnega procesa (Trucano, ). Uporaba IKT nam omogoča reprezenta-
cijo abstraktnega znanja v konkretni obliki, razvijanje znanja in reflektiranje v
vizualni in slušni obliki ter uporabo in obnavljanje znanja. Uporaba interneta
je spodbudila povezovanje učencev in jim s tem omogočila razvijanje zna-
nja v skupini, ki vpliva na razumevanje ter spodbuja kolaborativno učenje
(Sawyer, ). Spletne učne vsebine spodbujajo kognitivno aktivnost zara-
di interaktivne zasnovanosti (uporaba različnih interaktivnih večpredstavnih
elementov, kot so npr. simulacije, animacije, interaktivne naloge in igre ter
videoelementi).
V preteklosti je bila težava predvsem usmeritev v »v tehnologijo usmerjen«
pristop poučevanja namesto v sodoben, »v učenca oz. učenje usmerjen« pri-
stop. Pri prvem je težava predvsem v tem, da sam pristop ni osmišljen, teh-
nologija je sama sebi namen, predvsem ker ne upošteva potreb učenca in
ciljev izobraževanja, medtem ko se pri drugem v prvi vrsti osredotočimo na
to, kako se učenci učijo, tehnologijo pa uporabljamo le kot pomoč oziroma
orodje (Aberšek, Flogie in Šverc, ).
Raziskovalci so prišli do spoznanj, ki predstavljajo pomemben prispevek k
teoriji o tem, kako se lahko ljudje učimo s pomočjo tehnologije. Izpostavimo
tri, po mnenju Aberška, Flogieja in Šverčeve () pomembna spoznanja:
– obstoj dvojnih kanalov (ljudje zvočne in vizualne podobe obdelamo
ločeno);
– omejene zmožnosti (ljudje lahko sočasno obdelamo le majhno količino
zvokov ali podob) ter
– aktivno procesiranje (smiselnost učenja je odvisna od ustreznega ko-
gnitivnega procesiranja).
Pri učenju s tehnologijo se moramo zavzemati za pristop, usmerjen v uče-
nje ter učenca, in učenčeve izkušnje postaviti v središče izobraževalnega pro-
cesa. Govorimo o v učenca oziroma v učenje usmerjenem pristopu poučeva-
nja s tehnologijo, pri katerem se v prvi vrsti osredotočimo na to, kako se učen-
ci učijo, tehnologijo pa uporabimo le kot pomoč oziroma orodje pri učenju.
Zato mora učitelj pred uporabo IKT pri pouku skrbno načrtovati njeno
vključevanje:
– izbrati ustrezno orodje oziroma gradivo za doseganje izbranih ciljev;
– dopolniti oziroma spremeniti obstoječa učna gradiva oziroma ustvariti
nova učna okolja, ki bodo spodbujala v učenca usmerjeno učenje, pri
