Page 81 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 81
Sodobna izobraževalna in informacijsko-komunikacijska tehnologija pri poučevanju

menzionalne in tridimenzionalne slike ali grafi, ki so v e-gradivu namenjeni
učenju, prikazu delovnih navodil ali pa estetskim ter psihološkim učinkom.
Didaktična funkcija animacije je lahko zelo preprosta, npr. vzbujanje pozor-
nosti (eye-catching). Igra pa lahko tudi bistveno vlogo kot didaktična nosilka
e-učenja. Glavni pedagoški pomen animacije je oblikovanje predstav. Anima-
cija je učinkovito sredstvo za izboljšanje predstav o težko razložljivih šolskih
vsebinah. Pri njej lahko učenec proces sproži in nato opazuje, pri bolj izpo-
polnjenih pa parametre tudi spreminja.

Prizadevamo si, da bi učenca zadržali na določenih postajah učne poti in
da bi tam aktivno spoznaval učno vsebino. Pri tem imajo izjemno moč tudi
didaktične igre (kot npr. Pastir, glej Vidmar, ).

Čeprav didaktično igro v literaturi pojmujejo tudi drugače, jo bomo tokrat
opredelili kot učno animacijo, ki omogoča tekmovanje:

– učenca z računalnikom;
– več učencev na isti strani računalnika ali
– več učencev, povezanih prek spleta.

V ta namen je potrebno dosežke točkovati, učenec pa si prizadeva za pra-
vilno aktivnost in je pri tem časovno omejen (Rebolj, ). Pomembno pri
didaktični igri kot animaciji je, da se situacija spremeni, če učenec igro pono-
vi. Omogočena je izbira več zahtevnostnih stopenj. Igre na računalniku so za
današnje otroke in mladostnike zelo privlačne, hkrati pa so lahko tudi didak-
tične. Animacija je močnejša kot statično podana vsebina, saj se oči vedno
usmerijo vanjo. Priporočena je kratkotrajna animacija, le nekaj sekund zno-
traj odzivnega časa učenca, da ta ne bo imela dekoncentracijskega učinka.

Posebna vrsta učne animacije je učna simulacija. To je abstrahirani posne-
tek realnosti, v kateri smo odstranili vse nebistveno za učno temo (Rebolj,
).

Pomemben element e-gradiva je sprotna povratna informacija. Ta deluje
na nadaljnjo dejavnost učenca. Tehnologija omogoča hitro povratno infor-
macijo, ki je nepristranska in neosebna. To lahko opogumlja učence, da sami
predvidevajo in razvijajo svoje ideje, jih testirajo in spreminjajo ter popravlja-
jo oziroma izboljšujejo (Kmetič, ).

Ko uvajamo izobraževanje v spletnem učnem okolju, se spreminja tudi te-
žišče učiteljeve vloge. Poleg tega pa se del njegovih nalog premika v čas, pre-
den se učenec uči, to je v pripravo učenja. Vloga učitelja se ni spremenila sa-
mo zaradi tehnologije, ampak zaradi nove paradigme za oblikovanje znanja,
ki temelji na konstruktivistični teoriji, konstrukciji vedenja v socialnih okoli-
ščinah in na uporabi kulturno posredovanih orodij. Po tej paradigmi znanja


   76   77   78   79   80   81   82   83   84   85   86