Page 82 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 82
ormacijsko-komunikacijska tehnologija
ne pridobivamo od zunaj, ampak nastaja v učencu kot rezultat njegovega
miselnega procesa. Socialno okolje, ki spodbuja višje miselne procese, daje
boljše učne rezultate.
Učitelj ima pri interaktivnem pouku z uporabo IKT različne vloge. Vedno
bolj postaja svetovalec, opazovalec, usmerjevalec, ki potrebuje zelo dobro
pripravo, težišče neposrednega dela v razredu pa se prenese na učenca. Po
učenju prevzame vlogo evalvatorja. Učiteljeva vloga postaja zaradi uporabe
tehnologije kompleksnejša in zahtevnejša (Gerlič, ).
Naloge pri pripravi učne poti, aktivnosti v e-okolju in pri izdelavi e-gradiva
so predvsem:
– izbor ciljev;
– izbor in organizacija vsebine;
– izbor in priprava e-gradiv;
– izdelava/izbor instrumentov za evalvacijo in samoevalvacijo doseganja
učnih ciljev;
– določitev učne poti.
Načrtovanje učne poti zahteva tudi načrtovanje evalvacije. Preverjati mo-
ramo doseganje učnih ciljev in počutje učečih. Posredno tako preverjamo
kakovost e-gradiv. Evalviramo lahko lastno delo (samoevalvacija), učni pro-
ces, doseganje ciljev ali učna gradiva, kot so npr. e-gradiva ali kompleksnejši
multimedijski gradniki, npr. simulacije. Procesna evalvacija lahko traja krajše
obdobje, šolsko leto ali več let. Enotnega koncepta evalviranja nimamo. Ker
je učenec izrazito v ospredju, je največji delež spremenljivk vezan na njegovo
perspektivo e-izobraževanja: lahkotnost uporabe vsebine, razumljivost, navi-
gacijo, možnost komuniciranja itd.
Raba IKT v procesu učenja in poučevanja ni sama sebi namen, temveč je
smiselna, kadar učenca pripelje do ciljev, zastavljenih s kurikulom, in prispe-
va k opolnomočenju učencev, dijakov, študentov za rabo kompetenc . sto-
letja ter k izboljšanju učnih dosežkov (bralna, matematična, naravoslovna in
druge vrste pismenosti). Smiselnost rabe IKT v procesu učenja in poučevanja
pa je mogoče doseči ob upoštevanju kompleksnosti dimenzij in dejavnikov,
ki vplivajo na učinkovito rabo IKT v izobraževanju (MIZŠ, ).
Prednosti in pomanjkljivosti vključevanja
informacijsko-komunikacijske tehnologije pri poučevanju in učenju
Digitalna revolucija v vzgoji in izobraževanju prinaša priložnost za večjo učin-
kovitost in enake možnosti:
ne pridobivamo od zunaj, ampak nastaja v učencu kot rezultat njegovega
miselnega procesa. Socialno okolje, ki spodbuja višje miselne procese, daje
boljše učne rezultate.
Učitelj ima pri interaktivnem pouku z uporabo IKT različne vloge. Vedno
bolj postaja svetovalec, opazovalec, usmerjevalec, ki potrebuje zelo dobro
pripravo, težišče neposrednega dela v razredu pa se prenese na učenca. Po
učenju prevzame vlogo evalvatorja. Učiteljeva vloga postaja zaradi uporabe
tehnologije kompleksnejša in zahtevnejša (Gerlič, ).
Naloge pri pripravi učne poti, aktivnosti v e-okolju in pri izdelavi e-gradiva
so predvsem:
– izbor ciljev;
– izbor in organizacija vsebine;
– izbor in priprava e-gradiv;
– izdelava/izbor instrumentov za evalvacijo in samoevalvacijo doseganja
učnih ciljev;
– določitev učne poti.
Načrtovanje učne poti zahteva tudi načrtovanje evalvacije. Preverjati mo-
ramo doseganje učnih ciljev in počutje učečih. Posredno tako preverjamo
kakovost e-gradiv. Evalviramo lahko lastno delo (samoevalvacija), učni pro-
ces, doseganje ciljev ali učna gradiva, kot so npr. e-gradiva ali kompleksnejši
multimedijski gradniki, npr. simulacije. Procesna evalvacija lahko traja krajše
obdobje, šolsko leto ali več let. Enotnega koncepta evalviranja nimamo. Ker
je učenec izrazito v ospredju, je največji delež spremenljivk vezan na njegovo
perspektivo e-izobraževanja: lahkotnost uporabe vsebine, razumljivost, navi-
gacijo, možnost komuniciranja itd.
Raba IKT v procesu učenja in poučevanja ni sama sebi namen, temveč je
smiselna, kadar učenca pripelje do ciljev, zastavljenih s kurikulom, in prispe-
va k opolnomočenju učencev, dijakov, študentov za rabo kompetenc . sto-
letja ter k izboljšanju učnih dosežkov (bralna, matematična, naravoslovna in
druge vrste pismenosti). Smiselnost rabe IKT v procesu učenja in poučevanja
pa je mogoče doseči ob upoštevanju kompleksnosti dimenzij in dejavnikov,
ki vplivajo na učinkovito rabo IKT v izobraževanju (MIZŠ, ).
Prednosti in pomanjkljivosti vključevanja
informacijsko-komunikacijske tehnologije pri poučevanju in učenju
Digitalna revolucija v vzgoji in izobraževanju prinaša priložnost za večjo učin-
kovitost in enake možnosti:
