Page 84 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 84
ormacijsko-komunikacijska tehnologija
izobraževalno delo daje možnost prehoda od pouka, ki temelji na pomnjenju
obilice podatkov, k reševanju problemov, ki zahtevajo ustvarjalno mišljenje
(Mori, ).
Učinkovito učenje v . stoletju naj bi temeljilo na štirih ključnih značilno-
stih. Bilo naj bi konstruktivno (učenci aktivno gradijo svoje znanje), samo-
regulirano (učenci za učenje aktivno uporabljajo različne strategije učenja),
umeščeno (življenjske učne vsebine in ne vsebine, ločene od okolja) in sode-
lovalno (v aktivnostih sodeluje več učencev) (De Corte, ).
Nasprotniki tega menijo, da ne smemo hiteti k prevelikemu samostojnemu
raziskovanju učencev, da mora imeti učitelj še vedno vodilno vlogo pri pou-
čevanju, zato je dobro izmenjevati različne strategije, torej kombinirati aktiv-
no učenje učencev s predavanji in učenjem iz učbenikov (De Corte, ).
Pri tem velja poudariti, da tehnologija učencem omogoča, da se osredo-
točijo le na bistveno procesiranje informacij, in jih s tem razbremeni proce-
siranja nepomembnih informacij. Sam pouk pa mora biti še vedno usmerjen
v učenca in ne v tehnologijo. Tehnologija je torej pri pouku le pripomoček
in ne cilj (Mayer, ). Rugelj () navaja pet glavnih prednosti uporabe
IKT, in sicer: motivacijski učinek, izboljšanje dostopa do informacij, izboljša-
nje IKT-pismenosti, podporo sodobnim pedagoškim pristopom ter poveča-
nje storilnosti učiteljev.
V preglednici . predstavljamo primerjavo med tradicionalnimi in novimi
učnimi okolji. Uporaba sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije
v osnovi ne spreminja načina učenja, temveč način poučevanja. Sodobna
tehnologija in tehnologije svetovnega spleta namreč omogočajo oblikova-
nje učnega prostora za učinkovito in uspešno, k učečemu usmerjeno učenje
ter pomagajo učiteljem podpirati posameznike v procesu izobraževanja.
Ko v šole vključujemo IKT, moramo zasledovati predvsem dva cilja (Rebolj,
):
– povečati učinkovitost učenja in dvigniti nivo znanja;
– učence usposobiti za nadaljnje izobraževanje.
Raziskave PISA , SITES in TIMSS kažejo, da se učni dosežek
učencev zaradi uporabe IKT ne spremeni (izboljša) bistveno, prednosti so vi-
dne predvsem v povečani motivaciji in samostojnejšem učenju (PISA ;
Brečko in Rožman, ; Japelj Pavešić, Svetlik, Rožman in Kozina, ). Ra-
ziskave na tem področju so v Sloveniji redke. Nekatere so empirično že po-
trdile pozitiven učinek e-učnega medija na odnos učencev do matematike
(npr. Antolin, ).
izobraževalno delo daje možnost prehoda od pouka, ki temelji na pomnjenju
obilice podatkov, k reševanju problemov, ki zahtevajo ustvarjalno mišljenje
(Mori, ).
Učinkovito učenje v . stoletju naj bi temeljilo na štirih ključnih značilno-
stih. Bilo naj bi konstruktivno (učenci aktivno gradijo svoje znanje), samo-
regulirano (učenci za učenje aktivno uporabljajo različne strategije učenja),
umeščeno (življenjske učne vsebine in ne vsebine, ločene od okolja) in sode-
lovalno (v aktivnostih sodeluje več učencev) (De Corte, ).
Nasprotniki tega menijo, da ne smemo hiteti k prevelikemu samostojnemu
raziskovanju učencev, da mora imeti učitelj še vedno vodilno vlogo pri pou-
čevanju, zato je dobro izmenjevati različne strategije, torej kombinirati aktiv-
no učenje učencev s predavanji in učenjem iz učbenikov (De Corte, ).
Pri tem velja poudariti, da tehnologija učencem omogoča, da se osredo-
točijo le na bistveno procesiranje informacij, in jih s tem razbremeni proce-
siranja nepomembnih informacij. Sam pouk pa mora biti še vedno usmerjen
v učenca in ne v tehnologijo. Tehnologija je torej pri pouku le pripomoček
in ne cilj (Mayer, ). Rugelj () navaja pet glavnih prednosti uporabe
IKT, in sicer: motivacijski učinek, izboljšanje dostopa do informacij, izboljša-
nje IKT-pismenosti, podporo sodobnim pedagoškim pristopom ter poveča-
nje storilnosti učiteljev.
V preglednici . predstavljamo primerjavo med tradicionalnimi in novimi
učnimi okolji. Uporaba sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije
v osnovi ne spreminja načina učenja, temveč način poučevanja. Sodobna
tehnologija in tehnologije svetovnega spleta namreč omogočajo oblikova-
nje učnega prostora za učinkovito in uspešno, k učečemu usmerjeno učenje
ter pomagajo učiteljem podpirati posameznike v procesu izobraževanja.
Ko v šole vključujemo IKT, moramo zasledovati predvsem dva cilja (Rebolj,
):
– povečati učinkovitost učenja in dvigniti nivo znanja;
– učence usposobiti za nadaljnje izobraževanje.
Raziskave PISA , SITES in TIMSS kažejo, da se učni dosežek
učencev zaradi uporabe IKT ne spremeni (izboljša) bistveno, prednosti so vi-
dne predvsem v povečani motivaciji in samostojnejšem učenju (PISA ;
Brečko in Rožman, ; Japelj Pavešić, Svetlik, Rožman in Kozina, ). Ra-
ziskave na tem področju so v Sloveniji redke. Nekatere so empirično že po-
trdile pozitiven učinek e-učnega medija na odnos učencev do matematike
(npr. Antolin, ).
