Page 83 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 83
Prednosti in pomanjkljivosti vključevanja informacijsko-komunikacijske tehnologije
– posamezniki lahko enostavno poiščejo in pridobijo znanje iz različnih
virov;
– dosežemo lahko nove skupine učencev, saj učenje ni več omejeno na
posebne urnike samo v učilnicah;
– izobraževanje je v večji meri možno prilagoditi posameznikom;
– učitelji lažje izmenjujejo primere dobre prakse;
– učitelji in učenci lahko dostopajo do večjega izbora učnih virov, saj od-
prte tehnologije omogočajo učenje vsem posameznikom kjer koli, ka-
dar koli, s katero koli napravo, s pomočjo kogar koli (MIZŠ, ).
Gerlič () pri tem navaja različne vplive IKT na področju izobraževanja:
– omogoča sodobnejši in kakovostnejši pouk in poučevanje;
– omogoča uspešnejšo individualizacijo in diferenciacijo;
– omogoča prehod od pouka, ki temelji na pomnjenju obilice podatkov,
k reševanju problemov, ki zahtevajo kreativno mišljenje in kot rezultat
tudi takšno znanje.
Širša uporaba novih tehnologij in prosto dostopnih učnih virov poveču-
je dostopnost izobraževanja. Vendar ta pozitiven vpliv na enakost zahteva
stalna vlaganja v izobraževalne infrastrukture in človeške vire (MIZŠ, ).
Ob tem se pojavi vprašanje, ali se pozitivni vplivi uporabe IKT pri učenju in
poučevanju kažejo v večji učinkovitosti in uspešnosti le-tega. V literaturi sta
zastopani dve nasprotujoči si stališči. Zagovorniki uporabe IKT v izobraže-
vanju izpostavljajo pozitiven vpliv uporabe IKT na učenje in poučevanje ter
zagovarjajo dejstvo, da ta uporaba vpliva na višje dosežke učencev ter zni-
žuje stroške izobraževanja. Poleg tega vidijo prednosti v večji fleksibilnosti in
avtonomiji učencev pri učenju ter izboljšanju njihovih učnih izkušenj in sta-
lišč do učenja. Kritiki uporabe IKT v izobraževanju s sklicevanjem na študije
opozarjajo, da je lahko pogostejša raba IKT v procesu učenja in poučevanja
negativna, posebno v primeru, ko učitelj in učenci nimajo ustrezno razvitih
znanj in veščin za njeno uporabo (Van Braak, ).
Bocconi, Kampylis in Punie () poudarjajo, da prinaša IKT na področju
večje fleksibilnosti, individualizacije ter personalizacije učenja in poučevanja
velike prednosti, ki jih je treba izkoristiti. Potenciali IKT so veliki, od učiteljev
pa je odvisna presoja o smiselni rabi določene tehnologije ter kritično mi-
šljenje pri njeni rabi, kar omogoča, da tehnologija ni le sama sebi namen ter
da se pozornost od pouka, usmerjenega v tehnologijo, preusmerja k pouku,
usmerjenemu v učenca (Bocconi idr., ). Uvajanje računalnika v vzgojno-
– posamezniki lahko enostavno poiščejo in pridobijo znanje iz različnih
virov;
– dosežemo lahko nove skupine učencev, saj učenje ni več omejeno na
posebne urnike samo v učilnicah;
– izobraževanje je v večji meri možno prilagoditi posameznikom;
– učitelji lažje izmenjujejo primere dobre prakse;
– učitelji in učenci lahko dostopajo do večjega izbora učnih virov, saj od-
prte tehnologije omogočajo učenje vsem posameznikom kjer koli, ka-
dar koli, s katero koli napravo, s pomočjo kogar koli (MIZŠ, ).
Gerlič () pri tem navaja različne vplive IKT na področju izobraževanja:
– omogoča sodobnejši in kakovostnejši pouk in poučevanje;
– omogoča uspešnejšo individualizacijo in diferenciacijo;
– omogoča prehod od pouka, ki temelji na pomnjenju obilice podatkov,
k reševanju problemov, ki zahtevajo kreativno mišljenje in kot rezultat
tudi takšno znanje.
Širša uporaba novih tehnologij in prosto dostopnih učnih virov poveču-
je dostopnost izobraževanja. Vendar ta pozitiven vpliv na enakost zahteva
stalna vlaganja v izobraževalne infrastrukture in človeške vire (MIZŠ, ).
Ob tem se pojavi vprašanje, ali se pozitivni vplivi uporabe IKT pri učenju in
poučevanju kažejo v večji učinkovitosti in uspešnosti le-tega. V literaturi sta
zastopani dve nasprotujoči si stališči. Zagovorniki uporabe IKT v izobraže-
vanju izpostavljajo pozitiven vpliv uporabe IKT na učenje in poučevanje ter
zagovarjajo dejstvo, da ta uporaba vpliva na višje dosežke učencev ter zni-
žuje stroške izobraževanja. Poleg tega vidijo prednosti v večji fleksibilnosti in
avtonomiji učencev pri učenju ter izboljšanju njihovih učnih izkušenj in sta-
lišč do učenja. Kritiki uporabe IKT v izobraževanju s sklicevanjem na študije
opozarjajo, da je lahko pogostejša raba IKT v procesu učenja in poučevanja
negativna, posebno v primeru, ko učitelj in učenci nimajo ustrezno razvitih
znanj in veščin za njeno uporabo (Van Braak, ).
Bocconi, Kampylis in Punie () poudarjajo, da prinaša IKT na področju
večje fleksibilnosti, individualizacije ter personalizacije učenja in poučevanja
velike prednosti, ki jih je treba izkoristiti. Potenciali IKT so veliki, od učiteljev
pa je odvisna presoja o smiselni rabi določene tehnologije ter kritično mi-
šljenje pri njeni rabi, kar omogoča, da tehnologija ni le sama sebi namen ter
da se pozornost od pouka, usmerjenega v tehnologijo, preusmerja k pouku,
usmerjenemu v učenca (Bocconi idr., ). Uvajanje računalnika v vzgojno-
