Page 88 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 88
ormacijsko-komunikacijska tehnologija
natisnejo v večjem formatu ali si ga preoblikujejo in prilagodijo svojim
potrebam, preden ga natisnejo ali preberejo. Učenci z učnimi težavami
velikokrat lažje sprejemajo gradivo v elektronski obliki.
– Uporaba primerne oblike pisave, ki je lažje berljiva (npr. Arial).
– Predstavitev gradiva v različnih oblikah (besedilo, diagrami, pregledni-
ce, slike itd.), ki naj bo primerna tako za učence, ki imajo težave z veliko
količino gradiva, tiste, ki imajo težave z branjem grafičnih težav, in dru-
ge.
– Učna snov naj bo razložena na več načinov, poenostavljena, podkre-
pljena s praktičnimi primeri in večkrat ponovljena. Učenci naj imajo na
voljo povzetke, učitelj pa naj redno preverja njihovo znanje.
Kakovostno izobraževanje temelji na dinamičnosti in interaktivnosti, kar
omogoča IKT, ki učencem ponuja, da aktivno gradijo svoje perspektive (Aksal,
). Pomemben je tudi vpliv IKT pri problemskem učenju. Pregled raziska-
ve je pokazal pozitivne učinke problemskega pouka (Dochy, Segers, Van den
Bossche in Gijbels, ). Namen slednjega ni učence naučiti vsega, kar mora-
jo vedeti, ampak jim priskrbeti sredstva, da se lahko učijo in odkrivajo (Nelson
idr., ), s čimer se spodbuja njihovo samostojnost pri učenju, ki je bistvo
problemskega učenja.
Zanimivi so izsledki raziskav Gerliča () o reševanju problemov. Gerlič
pravi, da učenci probleme rešujejo dokaj šablonsko, nemotivirano, pri čemer
je njihova kreativnost minimalna. Takoj, ko problemi niso več v okviru nepo-
srednih vzorcev, so učenci izgubljeni, pa tudi nemotivirani za nadaljnje delo.
Tako postaja IKT vse pogostejši učni pripomoček, ki pa seveda od učiteljev
zahteva določene spremembe metod in oblik dela z namenom, da pouk pri-
lagodimo individualnim potrebam in spoznavnim zmožnostim učencev ter
da preidemo od pouka, ki temelji na pomnjenju obilice podatkov, k reševanju
problemov, ki zahtevajo kreativno mišljenje. To področje še ni dovolj raziska-
no, da bi lahko trdili, katere metode in oblike dela ter katera dodatna znanja
pri učiteljih terja uporaba računalnikov oz. IKT pri pouku, da bi z njimi zares
miselno in motivacijsko razgibali učence in se izognili morebitnim negativ-
nim spremljevalnim učinkom.
Pomembno vlogo IKT izpostavi tudi Rebolj (), ki pravi, da nekatere ci-
lje z IKT-sredstvi dosežemo hitreje in kakovostneje ob večjem zadovoljstvu
učencev.
Učitelji praktiki kot prednosti poučevanja in učenja z IKT navajajo poziti-
ven vpliv na utrjevanje in ponavljanje znanja ter na uporabo naučenega in
povezovanje učne snovi z drugimi predmeti, kakovostnejše delo z nadarje-
natisnejo v večjem formatu ali si ga preoblikujejo in prilagodijo svojim
potrebam, preden ga natisnejo ali preberejo. Učenci z učnimi težavami
velikokrat lažje sprejemajo gradivo v elektronski obliki.
– Uporaba primerne oblike pisave, ki je lažje berljiva (npr. Arial).
– Predstavitev gradiva v različnih oblikah (besedilo, diagrami, pregledni-
ce, slike itd.), ki naj bo primerna tako za učence, ki imajo težave z veliko
količino gradiva, tiste, ki imajo težave z branjem grafičnih težav, in dru-
ge.
– Učna snov naj bo razložena na več načinov, poenostavljena, podkre-
pljena s praktičnimi primeri in večkrat ponovljena. Učenci naj imajo na
voljo povzetke, učitelj pa naj redno preverja njihovo znanje.
Kakovostno izobraževanje temelji na dinamičnosti in interaktivnosti, kar
omogoča IKT, ki učencem ponuja, da aktivno gradijo svoje perspektive (Aksal,
). Pomemben je tudi vpliv IKT pri problemskem učenju. Pregled raziska-
ve je pokazal pozitivne učinke problemskega pouka (Dochy, Segers, Van den
Bossche in Gijbels, ). Namen slednjega ni učence naučiti vsega, kar mora-
jo vedeti, ampak jim priskrbeti sredstva, da se lahko učijo in odkrivajo (Nelson
idr., ), s čimer se spodbuja njihovo samostojnost pri učenju, ki je bistvo
problemskega učenja.
Zanimivi so izsledki raziskav Gerliča () o reševanju problemov. Gerlič
pravi, da učenci probleme rešujejo dokaj šablonsko, nemotivirano, pri čemer
je njihova kreativnost minimalna. Takoj, ko problemi niso več v okviru nepo-
srednih vzorcev, so učenci izgubljeni, pa tudi nemotivirani za nadaljnje delo.
Tako postaja IKT vse pogostejši učni pripomoček, ki pa seveda od učiteljev
zahteva določene spremembe metod in oblik dela z namenom, da pouk pri-
lagodimo individualnim potrebam in spoznavnim zmožnostim učencev ter
da preidemo od pouka, ki temelji na pomnjenju obilice podatkov, k reševanju
problemov, ki zahtevajo kreativno mišljenje. To področje še ni dovolj raziska-
no, da bi lahko trdili, katere metode in oblike dela ter katera dodatna znanja
pri učiteljih terja uporaba računalnikov oz. IKT pri pouku, da bi z njimi zares
miselno in motivacijsko razgibali učence in se izognili morebitnim negativ-
nim spremljevalnim učinkom.
Pomembno vlogo IKT izpostavi tudi Rebolj (), ki pravi, da nekatere ci-
lje z IKT-sredstvi dosežemo hitreje in kakovostneje ob večjem zadovoljstvu
učencev.
Učitelji praktiki kot prednosti poučevanja in učenja z IKT navajajo poziti-
ven vpliv na utrjevanje in ponavljanje znanja ter na uporabo naučenega in
povezovanje učne snovi z drugimi predmeti, kakovostnejše delo z nadarje-
