Page 89 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 89
Prednosti in pomanjkljivosti vključevanja informacijsko-komunikacijske tehnologije
nimi učenci, hiter dostop do učnih gradiv ter možnost priprave raznovrstnih
dejavnosti za idr. (Gerlič, ).
IKT lahko kompenzira tudi različne primanjkljaje učencev: učne, grafomo-
torične itd. Slednje sta v svoji študiji dokazala tudi Seo in Woo (), saj so
učenci z učnimi težavami ob uporabi računalniškega programa Math Explo-
rer dosegli boljše učne rezultate, kot če bi bile uporabljene le tradicionalne
učne metode. Beacham in Alty () sta se ukvarjala s prispevkom upora-
be IKT pri učencih z disleksijo. Ugotovila sta, da sta pri učencih z disleksijo
učinkovita kombinacija besedila in grafov ter podajanje učne snovi s pomoč-
jo zvoka in diagramov na računalniku. Avtorja priporočata uporabo različnih
medijev, a brez prevelike raznolikosti, saj lahko ta pri učencih z disleksijo pov-
zroči težave v kratkoročnem kognitivnem spominu. Poleg tega avtorja izpo-
stavljata, da učencem, kljub vsem omenjenim pozitivnim učinkom tehnolo-
gije, najvišji kognitivni razvoj omogoča prisotnost besedila.
Pesek () izpostavlja ključne prednosti e-gradiv pred običajnimi gradivi:
– večpredstavnost (besedilo, slike, zvok, video, simulacije) pritegne po-
zorost in nagovarja učenca, hkrati pa ustreza različnim zaznavnim ti-
pom učencev;
– interaktivnost spodbuja večje sodelovanje in aktivnost učencev v pro-
cesu izgradnje znanja;
– dostopnost e-gradiv omogoča učencu, da kadar koli in od koder koli
dostopa do e-gradiv;
– ažurnost, saj lahko e-gradiva pri ugotovljeni napaki hitro popravimo.
Repolusk (; ) prednosti uporabe e-učnih gradiv predstavi z različ-
nih vidikov:
– zaznavno-izkustveni vidik: oblikovna všečnost e-gradiv pripomore k
trajnejši in celovitejši učni izkušnji, zaradi večpredstavnosti pa je pri
učenju vključenih več učenčevih čutil;
– funkcionalni vidik: časovna in fizično enostavna dostopnost, cenovna
ugodnost in sorazmerno hitro posodabljanje e-učnih gradiv;
– pedagoško-kognitivni vidik: globlja interakcija med učencem in vse-
bino, ki jo s primernimi gradniki zagotavljajo e-učna gradiva in s tem
omogočajo, da je učenec zavesteje soudeležen v procesu izgradnje
znanja, posledično pa omogočajo učinkoviteše učenje posameznika.
Če dopolnimo eno od prednosti, ki jo navaja Pesek (), je ena izmed po-
membnih lastnosti e-gradiv tudi to, da učencem omogočajo dostop do snovi
nimi učenci, hiter dostop do učnih gradiv ter možnost priprave raznovrstnih
dejavnosti za idr. (Gerlič, ).
IKT lahko kompenzira tudi različne primanjkljaje učencev: učne, grafomo-
torične itd. Slednje sta v svoji študiji dokazala tudi Seo in Woo (), saj so
učenci z učnimi težavami ob uporabi računalniškega programa Math Explo-
rer dosegli boljše učne rezultate, kot če bi bile uporabljene le tradicionalne
učne metode. Beacham in Alty () sta se ukvarjala s prispevkom upora-
be IKT pri učencih z disleksijo. Ugotovila sta, da sta pri učencih z disleksijo
učinkovita kombinacija besedila in grafov ter podajanje učne snovi s pomoč-
jo zvoka in diagramov na računalniku. Avtorja priporočata uporabo različnih
medijev, a brez prevelike raznolikosti, saj lahko ta pri učencih z disleksijo pov-
zroči težave v kratkoročnem kognitivnem spominu. Poleg tega avtorja izpo-
stavljata, da učencem, kljub vsem omenjenim pozitivnim učinkom tehnolo-
gije, najvišji kognitivni razvoj omogoča prisotnost besedila.
Pesek () izpostavlja ključne prednosti e-gradiv pred običajnimi gradivi:
– večpredstavnost (besedilo, slike, zvok, video, simulacije) pritegne po-
zorost in nagovarja učenca, hkrati pa ustreza različnim zaznavnim ti-
pom učencev;
– interaktivnost spodbuja večje sodelovanje in aktivnost učencev v pro-
cesu izgradnje znanja;
– dostopnost e-gradiv omogoča učencu, da kadar koli in od koder koli
dostopa do e-gradiv;
– ažurnost, saj lahko e-gradiva pri ugotovljeni napaki hitro popravimo.
Repolusk (; ) prednosti uporabe e-učnih gradiv predstavi z različ-
nih vidikov:
– zaznavno-izkustveni vidik: oblikovna všečnost e-gradiv pripomore k
trajnejši in celovitejši učni izkušnji, zaradi večpredstavnosti pa je pri
učenju vključenih več učenčevih čutil;
– funkcionalni vidik: časovna in fizično enostavna dostopnost, cenovna
ugodnost in sorazmerno hitro posodabljanje e-učnih gradiv;
– pedagoško-kognitivni vidik: globlja interakcija med učencem in vse-
bino, ki jo s primernimi gradniki zagotavljajo e-učna gradiva in s tem
omogočajo, da je učenec zavesteje soudeležen v procesu izgradnje
znanja, posledično pa omogočajo učinkoviteše učenje posameznika.
Če dopolnimo eno od prednosti, ki jo navaja Pesek (), je ena izmed po-
membnih lastnosti e-gradiv tudi to, da učencem omogočajo dostop do snovi
