Page 91 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 91
Prednosti in pomanjkljivosti vključevanja informacijsko-komunikacijske tehnologije
računalniških tehnologij pa prihaja tudi do težav pri posodabljanjih gradiv
zaradi neskladnosti posameznih tehnologij, kar ima za posledice nedelujoča
gradiva, torej neuporabno pripravljeno digitalno vsebino.
Med pogostimi razlogi učiteljev za manj pogosto uporabo IKT, ki jih najde-
mo v literaturi, so naslednji (Krnel, ; Vehovar, ):
– strokovna neusposobljenost in manjše samozaupanje učiteljev za rabo
sodobne IKT;
– neustrezna tehnična oprema v učilnicah;
– tehnične težave, ki onemogočajo izpeljavo zastavljene dejavnosti;
– omejen dostop in pomanjkanje kakovostnih e-gradiv;
– velike časovne zahteve v fazi priprave gradiv;
– strah pred upadom razvoja klasičnih veščin branja in pisanja;
– zadržki glede slabosti, ki jih prinaša pretirana raba tehnologije.
Repolusk (, ) poleg omenjenih slabosti izpostavi tudi branje z za-
slona, ki je glede na raziskave za polovico bolj obremenjujoče od branja tiska-
nih knjig, ter prav tako poudari zahtevnost načrtovanja in izdelave e-gradiv.
Dostopnost je vsekakor glavni pogoj za uvajanje IKT v izobraževanje, ven-
dar to ni zagotovilo za njeno učinkovito rabo. Za učinkovito rabo IKT potre-
bujemo motiviranega in usposobljenega, torej digitalno pismenega učitelja,
saj uporaba tehnologije zahteva veliko znanja in spretnosti ter priprav, še po-
sebej, če jo želimo aktivno vključiti v pouk. Pri slednjem pa je pomembna tudi
dobra organizacija učnega procesa in spremljava le-tega (Krnel, ; Eurydi-
ce, ).
Tehnologija sama kot taka pri poučevanju nima posebne uporabne vre-
dnosti. Učinkovita postane šele takrat, ko je uporabljena v skladu z učnimi
cilji in vsebinami. Računalnik kot tak tudi ne more nadomestiti odnosa med
učiteljem in učencem, ki omogoča celostno komunikacijo, saj ni sposoben
empatije in odzivanja ter prilagajanja učni situaciji v razredu.
Košir in Ranfl () izpostavljata, da se z uporabo računalnika in interne-
ta zatopimo v nerealen svet in s tem izgubljamo ter pozabljamo na pristne
socialne stike, ki so nujni za dobre medsebojne človeške odnose. Uporaba
računalnika otroke izolira od komunikacij z ljudmi, kar posledično pomeni
manj razvijanja socialnih in telesnih spretnosti.
Izsledki raziskav Kirschnerja in Karpinskega () kažejo, da uporaba so-
cialnih omrežij zmanjšuje učni uspeh, saj učenci uporabijo čas, ki bi ga sicer
namenili učenju, za socialne spletne strani. V ta namen mora učitelj dobro
presoditi, ali je uporaba IKT v šoli najustreznejši pripomoček, in ga uporabi-
računalniških tehnologij pa prihaja tudi do težav pri posodabljanjih gradiv
zaradi neskladnosti posameznih tehnologij, kar ima za posledice nedelujoča
gradiva, torej neuporabno pripravljeno digitalno vsebino.
Med pogostimi razlogi učiteljev za manj pogosto uporabo IKT, ki jih najde-
mo v literaturi, so naslednji (Krnel, ; Vehovar, ):
– strokovna neusposobljenost in manjše samozaupanje učiteljev za rabo
sodobne IKT;
– neustrezna tehnična oprema v učilnicah;
– tehnične težave, ki onemogočajo izpeljavo zastavljene dejavnosti;
– omejen dostop in pomanjkanje kakovostnih e-gradiv;
– velike časovne zahteve v fazi priprave gradiv;
– strah pred upadom razvoja klasičnih veščin branja in pisanja;
– zadržki glede slabosti, ki jih prinaša pretirana raba tehnologije.
Repolusk (, ) poleg omenjenih slabosti izpostavi tudi branje z za-
slona, ki je glede na raziskave za polovico bolj obremenjujoče od branja tiska-
nih knjig, ter prav tako poudari zahtevnost načrtovanja in izdelave e-gradiv.
Dostopnost je vsekakor glavni pogoj za uvajanje IKT v izobraževanje, ven-
dar to ni zagotovilo za njeno učinkovito rabo. Za učinkovito rabo IKT potre-
bujemo motiviranega in usposobljenega, torej digitalno pismenega učitelja,
saj uporaba tehnologije zahteva veliko znanja in spretnosti ter priprav, še po-
sebej, če jo želimo aktivno vključiti v pouk. Pri slednjem pa je pomembna tudi
dobra organizacija učnega procesa in spremljava le-tega (Krnel, ; Eurydi-
ce, ).
Tehnologija sama kot taka pri poučevanju nima posebne uporabne vre-
dnosti. Učinkovita postane šele takrat, ko je uporabljena v skladu z učnimi
cilji in vsebinami. Računalnik kot tak tudi ne more nadomestiti odnosa med
učiteljem in učencem, ki omogoča celostno komunikacijo, saj ni sposoben
empatije in odzivanja ter prilagajanja učni situaciji v razredu.
Košir in Ranfl () izpostavljata, da se z uporabo računalnika in interne-
ta zatopimo v nerealen svet in s tem izgubljamo ter pozabljamo na pristne
socialne stike, ki so nujni za dobre medsebojne človeške odnose. Uporaba
računalnika otroke izolira od komunikacij z ljudmi, kar posledično pomeni
manj razvijanja socialnih in telesnih spretnosti.
Izsledki raziskav Kirschnerja in Karpinskega () kažejo, da uporaba so-
cialnih omrežij zmanjšuje učni uspeh, saj učenci uporabijo čas, ki bi ga sicer
namenili učenju, za socialne spletne strani. V ta namen mora učitelj dobro
presoditi, ali je uporaba IKT v šoli najustreznejši pripomoček, in ga uporabi-
