Page 90 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 90
ormacijsko-komunikacijska tehnologija
iz prejšnjih razredov, saj je celotna vsebina zbrana na enem mestu in lahko
učenec do nje dostopa kadar koli. Klasični učbeniki in sistem učbeniških skla-
dov slednjega ne omogočata.
Rebolj () poudarja, da dobro metodično pripravljena e-gradiva skraj-
šajo čas učenja.
Izpostavimo še pomembnost prilagajanja e-gradiv glede na predznanje
učencev (Krnel, ):
– učenci z manj znanja potrebujejo bolj strukturirano vodenje, da bi se
s tem izognili prenasičenju z novimi informacijami zaradi pomanjkanja
znanja;
– učenci z boljšim predznanjem so pri učenju lahko samostojnejši;
– preveč strukturirane enote so moteče za zahtevnejše učence;
– učno šibkejši učenci porabijo precej svojih miselnih kapacitet za samo
organizacijo, iskanje strategij in druga procesna znanja ter zato manj za
samo razumevanje in usvajanje določenih pojmov;
– dovolj odprto raziskovalno učenje z uporabo e-gradiv in konstruktivi-
stični pristop sta primerna le za učence z dobrim znanjem o naravoslov-
nih postopkih (temeljih naravoslovja) in razvitimi računalniškimi spre-
tnostmi; nasprotno pa preveč zaprta gradiva, ki točno določajo učno
pot, omejujejo sposobnejše učence; pojavi se nasprotni učinek kot pri
manj sposobnih, ki jim tovrstna pomoč dviguje učne uspehe.
Pomemben je tudi pozitiven vpliv IKT na delo učiteljev, saj rezultati raziskav
kažejo na povečano sodelovanje med učitelji, več je skupnega načrtovanja,
izmenjave primerov dobre prakse. Pri učinkih IKT na pedagoško prakso v po-
ročilu je ugotovljen razmah projektnega dela. Mnoge informacije so zaradi
uporabe iskalnikov dostopnejše. Zaradi preproste izmenjave e-gradiv med
učitelji je pouk pestrejši, več učiteljev preizkuša drugačne pristope, zato so
tudi učenci pri pouku aktivnejši (Krnel, ). V splošnem učitelji ne uporab-
ljajo vseh razsežnosti, ki jih ponuja IKT za poučevanje, posledici sta manjša
aktivnost učencev in pasivna uporaba IKT (Krnel, ; MIZŠ, ).
Vendar kljub pozitivnim vplivom raba IKT pri poučevanju še ni izkorišče-
na v celoti (MIZŠ, ). Nekatere tehnologije, kot so spletne učilnice in izo-
braževalni portali, so že dobro znane in uveljavljene. Kreativni učitelji bodi-
si izdelujejo svoja elektronska učna gradiva bodisi prilagajajo tuja. Priprava
elektronskih učnih gradiv od učitelja terja veliko truda in je pogosto, poseb-
no v začetnih fazah priprave, časovno zelo potratna, a omogoča večkratno
uporabo in enostavnejše posodabljanje samega gradiva. S hitrim razvojem
iz prejšnjih razredov, saj je celotna vsebina zbrana na enem mestu in lahko
učenec do nje dostopa kadar koli. Klasični učbeniki in sistem učbeniških skla-
dov slednjega ne omogočata.
Rebolj () poudarja, da dobro metodično pripravljena e-gradiva skraj-
šajo čas učenja.
Izpostavimo še pomembnost prilagajanja e-gradiv glede na predznanje
učencev (Krnel, ):
– učenci z manj znanja potrebujejo bolj strukturirano vodenje, da bi se
s tem izognili prenasičenju z novimi informacijami zaradi pomanjkanja
znanja;
– učenci z boljšim predznanjem so pri učenju lahko samostojnejši;
– preveč strukturirane enote so moteče za zahtevnejše učence;
– učno šibkejši učenci porabijo precej svojih miselnih kapacitet za samo
organizacijo, iskanje strategij in druga procesna znanja ter zato manj za
samo razumevanje in usvajanje določenih pojmov;
– dovolj odprto raziskovalno učenje z uporabo e-gradiv in konstruktivi-
stični pristop sta primerna le za učence z dobrim znanjem o naravoslov-
nih postopkih (temeljih naravoslovja) in razvitimi računalniškimi spre-
tnostmi; nasprotno pa preveč zaprta gradiva, ki točno določajo učno
pot, omejujejo sposobnejše učence; pojavi se nasprotni učinek kot pri
manj sposobnih, ki jim tovrstna pomoč dviguje učne uspehe.
Pomemben je tudi pozitiven vpliv IKT na delo učiteljev, saj rezultati raziskav
kažejo na povečano sodelovanje med učitelji, več je skupnega načrtovanja,
izmenjave primerov dobre prakse. Pri učinkih IKT na pedagoško prakso v po-
ročilu je ugotovljen razmah projektnega dela. Mnoge informacije so zaradi
uporabe iskalnikov dostopnejše. Zaradi preproste izmenjave e-gradiv med
učitelji je pouk pestrejši, več učiteljev preizkuša drugačne pristope, zato so
tudi učenci pri pouku aktivnejši (Krnel, ). V splošnem učitelji ne uporab-
ljajo vseh razsežnosti, ki jih ponuja IKT za poučevanje, posledici sta manjša
aktivnost učencev in pasivna uporaba IKT (Krnel, ; MIZŠ, ).
Vendar kljub pozitivnim vplivom raba IKT pri poučevanju še ni izkorišče-
na v celoti (MIZŠ, ). Nekatere tehnologije, kot so spletne učilnice in izo-
braževalni portali, so že dobro znane in uveljavljene. Kreativni učitelji bodi-
si izdelujejo svoja elektronska učna gradiva bodisi prilagajajo tuja. Priprava
elektronskih učnih gradiv od učitelja terja veliko truda in je pogosto, poseb-
no v začetnih fazah priprave, časovno zelo potratna, a omogoča večkratno
uporabo in enostavnejše posodabljanje samega gradiva. S hitrim razvojem
