Page 92 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 92
ormacijsko-komunikacijska tehnologija
ti za doseganje točno določenih ciljev. Poleg tega morajo učitelji spodbujati
osebne odnose med učenci v resničnem (ne virtualnem) svetu in jih vzgajati
za časovno in vsebinsko kakovostno uporabo.
Aktualno in zanimivo je tudi preučevanje vpliva uporabe IKT na učne do-
sežke učencev (Skryabin, Zhang, Liu in Zhang, ; Woesman in Fuchs, ;
Brečko, ). Ugotovitve so tudi na tem področju deljene. Omenjene študije
običajno analizirajo podatke, pridobljene v mednarodnih raziskavah, kot sta
TIMSS in PISA, ter preučujejo različne povezave. Pozitivni ali negativni učinki
niso izključno vezani le na samo uporabo IKT, temveč so povezani tudi z dru-
gimi dejavniki, kot je npr. socialno-ekonomski status učenca. Brečko in Ve-
hovar () sta v svoji študiji ocenila povezanost med uporabo IKT in učen-
čevimi dosežki. Izpostavljata, da je po mnenju učiteljev največji vpliv upora-
be IKT v učni motivaciji, v povečanih sposobnostih ravnanja z IKT ter večjih
sposobnostih za samostojno učenje. Med pogostostjo uporabe računalnika
na posameznem predmetnem področju in dosežki učencev na teh področjih
pa se pozitivna povezanost pokaže pri zahtevnejšem delu z računalnikom in
pri uporabi izobraževalnih programov, sicer je povezanost med pogostostjo
rabe in dosežki negativna.
Kot smo že omenili, so pozitivni učinki uporabe tehnologije povezani s
splošnimi in z IKT-kompetencami učitelja ter z uporabo učinkovitih pristo-
pov in metod dela, kjer je IKT vključena v različne faze učnega procesa (Tru-
cano, ). IKT je za slovenski izobraževalni sistem izrednega pomena, ven-
dar primanjkuje konkretnih raziskave, ki bi dejansko pokazale, v kolikšni meri
je možno doseči kakovostnejši pouk, česa z uporabo IKT ni mogoče doseči,
katere didaktične oblike in metode dela ter dodatna znanja pri učencih in
učiteljih terja uporaba IKT pri pouku ter kako bi se lahko izognili morebitnim
negativnim spremljevalnim učinkom (Gerlič, ).
Vključevanje izobraževalne tehnologije v pouku matematike
Začetki vključevanja IKT v pouk matematike so sovpadali z informatizacijo
slovenskega šolstva. Na področju poučevanja matematike je bilo aktualno
uvajanje novih možnosti poučevanja geometrije, in sicer s pomočjo progra-
ma Cabri Geometre. Potreben je bil miselni preskok oz. zavedanje, da je teh-
nologijo pri pouku matematike smiselno uporabljati. Pri tem sta pomembna
njen namen in način uporabe, torej povečanje kakovosti poučevanja in uče-
nja matematike.
Učitelji matematike vse pogosteje vključujejo IKT v proces poučevanja, in
sicer z namenom kakovostnejšega pouka, motivacije učencev in spodbuja-
nja njihove aktivne vloge v procesu učenja ter prehoda od osredotočenosti
ti za doseganje točno določenih ciljev. Poleg tega morajo učitelji spodbujati
osebne odnose med učenci v resničnem (ne virtualnem) svetu in jih vzgajati
za časovno in vsebinsko kakovostno uporabo.
Aktualno in zanimivo je tudi preučevanje vpliva uporabe IKT na učne do-
sežke učencev (Skryabin, Zhang, Liu in Zhang, ; Woesman in Fuchs, ;
Brečko, ). Ugotovitve so tudi na tem področju deljene. Omenjene študije
običajno analizirajo podatke, pridobljene v mednarodnih raziskavah, kot sta
TIMSS in PISA, ter preučujejo različne povezave. Pozitivni ali negativni učinki
niso izključno vezani le na samo uporabo IKT, temveč so povezani tudi z dru-
gimi dejavniki, kot je npr. socialno-ekonomski status učenca. Brečko in Ve-
hovar () sta v svoji študiji ocenila povezanost med uporabo IKT in učen-
čevimi dosežki. Izpostavljata, da je po mnenju učiteljev največji vpliv upora-
be IKT v učni motivaciji, v povečanih sposobnostih ravnanja z IKT ter večjih
sposobnostih za samostojno učenje. Med pogostostjo uporabe računalnika
na posameznem predmetnem področju in dosežki učencev na teh področjih
pa se pozitivna povezanost pokaže pri zahtevnejšem delu z računalnikom in
pri uporabi izobraževalnih programov, sicer je povezanost med pogostostjo
rabe in dosežki negativna.
Kot smo že omenili, so pozitivni učinki uporabe tehnologije povezani s
splošnimi in z IKT-kompetencami učitelja ter z uporabo učinkovitih pristo-
pov in metod dela, kjer je IKT vključena v različne faze učnega procesa (Tru-
cano, ). IKT je za slovenski izobraževalni sistem izrednega pomena, ven-
dar primanjkuje konkretnih raziskave, ki bi dejansko pokazale, v kolikšni meri
je možno doseči kakovostnejši pouk, česa z uporabo IKT ni mogoče doseči,
katere didaktične oblike in metode dela ter dodatna znanja pri učencih in
učiteljih terja uporaba IKT pri pouku ter kako bi se lahko izognili morebitnim
negativnim spremljevalnim učinkom (Gerlič, ).
Vključevanje izobraževalne tehnologije v pouku matematike
Začetki vključevanja IKT v pouk matematike so sovpadali z informatizacijo
slovenskega šolstva. Na področju poučevanja matematike je bilo aktualno
uvajanje novih možnosti poučevanja geometrije, in sicer s pomočjo progra-
ma Cabri Geometre. Potreben je bil miselni preskok oz. zavedanje, da je teh-
nologijo pri pouku matematike smiselno uporabljati. Pri tem sta pomembna
njen namen in način uporabe, torej povečanje kakovosti poučevanja in uče-
nja matematike.
Učitelji matematike vse pogosteje vključujejo IKT v proces poučevanja, in
sicer z namenom kakovostnejšega pouka, motivacije učencev in spodbuja-
nja njihove aktivne vloge v procesu učenja ter prehoda od osredotočenosti
