Page 94 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 94
ormacijsko-komunikacijska tehnologija
nalnem prostoru in modeliranje ter simuliranje realnih pojavov in problemov
(Kmetič, ), kar pomembno vpliva na razvoj prostorskih predstav.
Interaktivna geometrijska programska oprema učencem predstavlja oko-
lje, v katerem lahko raziskujejo geometrijske objekte in koncepte ter preu-
čujejo odnose med njimi. Abstraktne ideje tako postanejo realnejše. S tem
učencem zagotovimo dobro osnovo za razvoj matematičnega mišljenja in
dokazovanja. Svetovni splet ponuja vrste programske opreme za nazorno
učenje in razumevanje lastnosti transformacij ter simetrije, saj slednja posta-
ja vedno pomembnejše področje matematike, ki je pogosto uvrščeno med
standarde znanja v učnih načrtih za matematiko. Malo manj možnosti za upo-
rabo IKT je pri merjenju, vendar lahko še vedno izbiramo med programi (npr.
za merjenje z nestandardnimi enotami), ki učence z zanimivimi izzivi in nalo-
gami uvajajo v to področje (Roblyer, ).
Raba numeričnih računal je v učnem načrtu predvidena kot pomoč pri uče-
nju drugih vsebin (npr. pri stereometrijskih izračunih, drugih učnih situacijah,
kjer učencem omogoča osredotočenje na cilje višjih taksonomskih stopenj).
Po presoji se računalo lahko uporablja tudi kot kognitivno sredstvo (npr. izra-
čunati/določati kvadratne korene števil brez tipke za kvadratni koren) (Žakelj
idr., ).
Veliko študij izpostavlja pomembnost vključevanja tehnologije v pouk ma-
tematike (Borwein in Bailey, ; Cuban, Kirkpatrick in Peck, ; Kokol-
Voljč, ; Lee in Hollebrands, ; Zbiek, Heid, Blume in Dick, ). Zbi-
ek () poudarja pomembnost uporabe računalnika v procesu učenja in
poučevanja matematike, saj ta omogoča razvoj matematične intuicije, razu-
mevanje matematičnih konceptov, raziskovanje odnosov, natančno grafično
ponazarjanje in raziskovanje, potrjevanje domnev, uporabo različnih strate-
gij reševanja problemov, poskušanje in formalno dokazovanje itd.
V Sloveniji je pri pouku matematike pasivna uporaba IKT z vidika učenca
pogostejša kot aktivna (v smislu samostojnega ukvarjanja učencev s proble-
mi z uporabo računalnika) (Kmetič, ; Brečko in Vehovar, ; Brečko,
). Računalnik je pogosto le pripomoček za pridobivanje in izmenjavo in-
formacij, služi za učiteljevo pripravo na pouk, pripravo delovnih listov in dru-
gih učnih pripomočkov, pri pouku je najpogosteje uporabljen kot demon-
stracijsko sredstvo. Kljub sodobni opremi šol z IKT-opremo ta ni v celoti izko-
riščena. Primer je pogosta uporaba interaktivne table zgolj za namen prika-
zovanja (ima le vlogo projekcijskega platna).
Tudi v primeru, da je IKT pri pouku matematike uporabljena v funkciji de-
monstracije, se lahko s pridom izkoriščajo njene prednosti (Suban Ambrož,
):
nalnem prostoru in modeliranje ter simuliranje realnih pojavov in problemov
(Kmetič, ), kar pomembno vpliva na razvoj prostorskih predstav.
Interaktivna geometrijska programska oprema učencem predstavlja oko-
lje, v katerem lahko raziskujejo geometrijske objekte in koncepte ter preu-
čujejo odnose med njimi. Abstraktne ideje tako postanejo realnejše. S tem
učencem zagotovimo dobro osnovo za razvoj matematičnega mišljenja in
dokazovanja. Svetovni splet ponuja vrste programske opreme za nazorno
učenje in razumevanje lastnosti transformacij ter simetrije, saj slednja posta-
ja vedno pomembnejše področje matematike, ki je pogosto uvrščeno med
standarde znanja v učnih načrtih za matematiko. Malo manj možnosti za upo-
rabo IKT je pri merjenju, vendar lahko še vedno izbiramo med programi (npr.
za merjenje z nestandardnimi enotami), ki učence z zanimivimi izzivi in nalo-
gami uvajajo v to področje (Roblyer, ).
Raba numeričnih računal je v učnem načrtu predvidena kot pomoč pri uče-
nju drugih vsebin (npr. pri stereometrijskih izračunih, drugih učnih situacijah,
kjer učencem omogoča osredotočenje na cilje višjih taksonomskih stopenj).
Po presoji se računalo lahko uporablja tudi kot kognitivno sredstvo (npr. izra-
čunati/določati kvadratne korene števil brez tipke za kvadratni koren) (Žakelj
idr., ).
Veliko študij izpostavlja pomembnost vključevanja tehnologije v pouk ma-
tematike (Borwein in Bailey, ; Cuban, Kirkpatrick in Peck, ; Kokol-
Voljč, ; Lee in Hollebrands, ; Zbiek, Heid, Blume in Dick, ). Zbi-
ek () poudarja pomembnost uporabe računalnika v procesu učenja in
poučevanja matematike, saj ta omogoča razvoj matematične intuicije, razu-
mevanje matematičnih konceptov, raziskovanje odnosov, natančno grafično
ponazarjanje in raziskovanje, potrjevanje domnev, uporabo različnih strate-
gij reševanja problemov, poskušanje in formalno dokazovanje itd.
V Sloveniji je pri pouku matematike pasivna uporaba IKT z vidika učenca
pogostejša kot aktivna (v smislu samostojnega ukvarjanja učencev s proble-
mi z uporabo računalnika) (Kmetič, ; Brečko in Vehovar, ; Brečko,
). Računalnik je pogosto le pripomoček za pridobivanje in izmenjavo in-
formacij, služi za učiteljevo pripravo na pouk, pripravo delovnih listov in dru-
gih učnih pripomočkov, pri pouku je najpogosteje uporabljen kot demon-
stracijsko sredstvo. Kljub sodobni opremi šol z IKT-opremo ta ni v celoti izko-
riščena. Primer je pogosta uporaba interaktivne table zgolj za namen prika-
zovanja (ima le vlogo projekcijskega platna).
Tudi v primeru, da je IKT pri pouku matematike uporabljena v funkciji de-
monstracije, se lahko s pridom izkoriščajo njene prednosti (Suban Ambrož,
):
