Page 95 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 95
Vključevanje izobraževalne tehnologije v pouku matematike
– potencialen prihranek pri času in možnost za obravnavo nalog višjih
taksonomskih stopenj (npr. tabeliranje funkcije, risanje grafa funkcije,
izračunavanje večjega števila podobnih izračunov);
– nazornost, preglednost, vizualizacija;
– dinamičnost slike (npr. programi dinamične geometrije);
– možnost večkratne ponovitve poskusa (učenje iz napak);
– v fazi ugotavljanja in ocenjevanja znanja so njene prednosti takojšnja
povratna informacija, preverjanje velikega števila uporabnikov, mož-
nost neosebne povratne informacije in s tem razbremenitev učenca v
primeru neizkazovanja znanja ter razbremenitev učitelja pri evidenti-
ranju odgovorov in vrednotenju rezultatov.
Cencič, Cotič in Medved-Udovič () izpostavljajo, da je bilo v dveh de-
setletjih narejenih veliko raziskave o uporabi novih tehnologij pri pouku ma-
tematike na vseh stopnjah šolanja, ki so pokazale zelo pozitiven vpliv upora-
be IKT na razvoj matematičnega znanja. Pri tem izpostavljajo, da vsaka raba
tehnologije kot didaktičnega sredstva od učitelja zahteva didaktično premi-
šljeno umestitev v pouk matematike.
Rebolj () poudarja, da naj bo cilj uporabe IKT v procesu poučevanja
dodana vrednost k že doseženi stopnji učinkovitosti učenja. Za zagotavlja-
nje slednjega pa mora biti učitelj opremljen tako z vsebinskimi kot tudi di-
daktičnimi znanji, razumevanjem procesa učenja ter razvoja matematičnih
pojmov in konceptov pri učencih, da lahko uspešno in osmišljeno vključuje
tehnologijo v pouk matematike (Kokol-Voljč, ).
Z uporabo IKT lahko pri matematiki veliko učnih vsebin predstavimo na
razumljivejši in zanimivejši način. Pri tem se moramo zavedati, da z vidika di-
daktike in pedagogike vsak pouk, ki vključuje uporabo tehnologije, ni nujno
učinkovitejši (Antolin in Lipovec, ). Cencič idr. () izpostavljajo, da vsa-
ka raba tehnologije kot didaktičnega sredstva od učitelja zahteva didaktično
premišljeno umestitev tehnologije pri pouku matematike. Kutzler () pra-
vi, da je računalnik učinkovito didaktično orodje pri razvoju matematičnih
pojmov predvsem glede naslednjih vidikov tega procesa: trivializacije, eks-
perimentiranja, vizualizacije in koncentracije. Pustavrhova () kot pred-
nost uporabe IKT pri pouku matematike navaja, da postanejo učenci aktivni
udeleženci izobraževanja, kar izboljša njihovo motivacijo in pozitivno vpliva
na razvijanje procesnih znanj. Hkrati pa opozarja, da mora biti pouk usmerjen
v učenca, ne v tehnologijo, ki naj bo pri pouku le didaktični pripomoček.
Eurydice () navaja, da raziskave o uporabi IKT pri pouku matematike
niso dale prepričljivih dokazov o prednostih njene uporabe. Slavin () ce-
– potencialen prihranek pri času in možnost za obravnavo nalog višjih
taksonomskih stopenj (npr. tabeliranje funkcije, risanje grafa funkcije,
izračunavanje večjega števila podobnih izračunov);
– nazornost, preglednost, vizualizacija;
– dinamičnost slike (npr. programi dinamične geometrije);
– možnost večkratne ponovitve poskusa (učenje iz napak);
– v fazi ugotavljanja in ocenjevanja znanja so njene prednosti takojšnja
povratna informacija, preverjanje velikega števila uporabnikov, mož-
nost neosebne povratne informacije in s tem razbremenitev učenca v
primeru neizkazovanja znanja ter razbremenitev učitelja pri evidenti-
ranju odgovorov in vrednotenju rezultatov.
Cencič, Cotič in Medved-Udovič () izpostavljajo, da je bilo v dveh de-
setletjih narejenih veliko raziskave o uporabi novih tehnologij pri pouku ma-
tematike na vseh stopnjah šolanja, ki so pokazale zelo pozitiven vpliv upora-
be IKT na razvoj matematičnega znanja. Pri tem izpostavljajo, da vsaka raba
tehnologije kot didaktičnega sredstva od učitelja zahteva didaktično premi-
šljeno umestitev v pouk matematike.
Rebolj () poudarja, da naj bo cilj uporabe IKT v procesu poučevanja
dodana vrednost k že doseženi stopnji učinkovitosti učenja. Za zagotavlja-
nje slednjega pa mora biti učitelj opremljen tako z vsebinskimi kot tudi di-
daktičnimi znanji, razumevanjem procesa učenja ter razvoja matematičnih
pojmov in konceptov pri učencih, da lahko uspešno in osmišljeno vključuje
tehnologijo v pouk matematike (Kokol-Voljč, ).
Z uporabo IKT lahko pri matematiki veliko učnih vsebin predstavimo na
razumljivejši in zanimivejši način. Pri tem se moramo zavedati, da z vidika di-
daktike in pedagogike vsak pouk, ki vključuje uporabo tehnologije, ni nujno
učinkovitejši (Antolin in Lipovec, ). Cencič idr. () izpostavljajo, da vsa-
ka raba tehnologije kot didaktičnega sredstva od učitelja zahteva didaktično
premišljeno umestitev tehnologije pri pouku matematike. Kutzler () pra-
vi, da je računalnik učinkovito didaktično orodje pri razvoju matematičnih
pojmov predvsem glede naslednjih vidikov tega procesa: trivializacije, eks-
perimentiranja, vizualizacije in koncentracije. Pustavrhova () kot pred-
nost uporabe IKT pri pouku matematike navaja, da postanejo učenci aktivni
udeleženci izobraževanja, kar izboljša njihovo motivacijo in pozitivno vpliva
na razvijanje procesnih znanj. Hkrati pa opozarja, da mora biti pouk usmerjen
v učenca, ne v tehnologijo, ki naj bo pri pouku le didaktični pripomoček.
Eurydice () navaja, da raziskave o uporabi IKT pri pouku matematike
niso dale prepričljivih dokazov o prednostih njene uporabe. Slavin () ce-
