Page 220 - Kaluža, Vojko, in Štefan Bojnec. 2019. Človeški kapital, organizacijska klima in uspešnost poslovanja turističnih agencij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 220
turističnih agencij. Glede na pravni status je največ družb z omejeno od-
govornostjo. Turistične agencije/poslovalnice se največ ukvarjajo s proda-
jo lastnih turističnih aranžmajev. Po številu zaposlenih je največ do 5 za-
poslenih, najmanj pa nad 250. Glede na pokritost trga (domači : tuji trg) je
največ anketirancev odgovorilo, da gre za pokritost na domačem in tujem
trgu, najmanj pa, da gre za pokritost samo na tujem trgu. Glede na dejav-
nost (emitivni turizem, receptivni turizem) in glede na državljanstvo go-
stov se največ ukvarjajo z emitivnim in receptivnim turizmom.

Pri človeškem kapitalu so anketiranci odgovarjali glede na stopnjo
strinjanja z zapisanimi trditvami za posamezno preučevano dimenzijo,
kjer so največji in najmanjši pomen pripisali posamezni spremenljivki:
pri pridobivanju znanja največ uporabljajo internet, najmanj sodelujejo
z zunanjimi raziskovalnimi institucijami; pri shranjevanju znanja največ
220 shranjujejo znanje (imajo arhiv) o izvedbi in vsebini delovnih procesov,
najmanj shranjujejo zapise (imajo arhiv) o svojem nastanku, razvoju in
viziji delovanja; pri prenosu znanja največji pomen pripisujejo dobremu
počutju v turistični agenciji/poslovalnici, ki pozitivno vpliva na prenos
znanja, najmanj pogosto pa zaposleni skrivajo svoje znanje pred sodelavci,
ker menijo, da s tem povečujejo svojo konkurenčno prednost pred njimi;
pri uporabi znanja najuspešneje uporabljajo lastne izkušnje za razreševa-
nje novih izzivov, najmanj pa velja, da je znanja med zaposlenimi dovolj,
problematična je le njegova uporaba; pri vrsti (načinu) izobraževanja naj-
več informacije iščejo na internetu, najmanj se izobražujejo na področju
računovodstva; pri času izobraževanja se največ udeležujejo enodnevnih
oblik izobraževanj (tečaji, seminarji), najmanj pogosto pa interno izobra-
ževanje poteka znotraj delovnega časa.

Pri organizacijski klimi so anketiranci odgovarjali glede na stopnjo
strinjanja z zapisanimi trditvami za posamezno preučevano dimenzijo,
kjer so največji in najmanjši pomen pripisali posamezni spremenljivki: pri
odnosu do kakovosti se največ čutijo odgovorne za kakovost svojega dela,
najmanj pa za jasnost standardov in ciljev kakovosti; pri inovativnosti in
iniciativnosti se najbolj zavedajo, da so izboljšave nujne, najmanj pa, da
delovne metode stalno izboljšujejo in posodabljajo; pri strokovni uspo-
sobljenosti in učenju kot največ nastopa usposobljenost za svoje delo, kot
najmanj pa, da je sistem za usposabljanje dober; pri motivaciji in zavze-
tosti kot največ nastopa, da so pripravljeni na dodaten napor, kadar je to
potrebno, kot najmanj pa, da se dober delovni rezultat hitro opazi in se
pohvali; pri notranji komunikaciji in informiranju kot največ nastopa, da
se sodelavci med seboj pogovarjajo sproščeno, prijateljsko in enakoprav-
no, kot najmanj pa, da so delovni sestanki redni; pri vodenju (delegiranu)
   215   216   217   218   219   220   221   222   223   224   225