Page 24 - Kaluža, Vojko, in Štefan Bojnec. 2019. Človeški kapital, organizacijska klima in uspešnost poslovanja turističnih agencij. Koper: Založba Univerze na Primorskem

V znanstveni študiji primera iz Slovenije s področja intelektualnega

kapitala (Nemec Rudež in Mihalič 2007) je bilo ugotovljeno, da so kla-

sični intelektualni kapital in njegove vloge obravnavale tri kategorije: člo-

veški, strukturni in odnosni kapital. Raziskava je šla pri razvijanju mode-

la intelektualnega kapitala za hotelsko industrijo še korak dlje in odnosni

kapital deli v dve kategoriji: ena je odnosni kapital – končni kupec, ki se

nanaša samo na odnose s končnimi kupci, druga pa odnosni kapital, ki

zajema odnose z vsemi drugimi strankami in/ali partnerji. Uporaba tega

modela v slovenskem hotelirstvu je pokazala pozitivne korelacije med vse-

mi pari kategorij intelektualnega kapitala. Čeprav je skupno intelektu-

alni kapital pomembno vplival na finančno uspešnost, študija kaže, da

le razmerje končnega odjemalca močno neposredno vpliva na finančno

24 uspešnost. Študija je pokazala, da bi moral slovenski management hote-
lov intelektualni kapital izboljšati z naložbami v človeški kapital in in-

formacijske tehnologije, kar je nujno potrebo pri pospešitvi procesa ne-

posrednega razvoja distribucijskih kanalov v kategoriji odnosni kapital

– končni kupec, s čimer neposredno vpliva na finančno uspešnost sloven-

skih hotelskih podjetij.

Med investicijami v izobraževanje posameznikov in poslovno uspeš-

nostjo obstaja ključna povezava, zato je kakovostno izobraževanje zapo-

slenih še toliko pomembnejše. Čim več znanja so zaposleni posamezni-

ki pripravljeni deliti in predstaviti svojim sodelavcem, tem močnejša

vez se tvori med njimi in organizacijo. Posamezniki, ki so vpetejši v to-

vrstne dejavnosti, so tako uspešnejši v svoji stroki, in posledično obsta-

ja manjša možnost, da bi zapustili svoje delovno mesto (Bontis in Seren-

ko 2009).

Tudi Weerakoon (1996) v modelu, ki ga predlaga, navaja štirinajst

značilnosti s štirih področij poslovne uspešnosti: motivacije zaposlenih,

uspešnosti na trgu, produktivnosti in družbenega vpliva. Na ta način mo-

del pokriva zadovoljstvo različnih deležnikov v podjetju: strank, zaposle-

nih, dobaviteljev in družbe.

Z merjenjem uspešnosti podjetij so se ukvarjali številni avtorji:

– poslovno uspešnost podjetij lahko merimo s finančnimi kazalci
(Subramanian in Nilakanta 1996), kot rast plač, ROI ali ROE;

– uspešnost podjetij lahko merimo z intelektualnim kapitalom
(Sveiby 2001);

– odločilnega pomena za uspešnost organizacije je vzdušje v orga-
nizaciji (ozračje, klima) (Mihalič 2007).