Page 24 - Kaluža, Vojko, in Štefan Bojnec. 2019. Človeški kapital, organizacijska klima in uspešnost poslovanja turističnih agencij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 24
V znanstveni študiji primera iz Slovenije s področja intelektualnega
kapitala (Nemec Rudež in Mihalič 2007) je bilo ugotovljeno, da so kla-
sični intelektualni kapital in njegove vloge obravnavale tri kategorije: člo-
veški, strukturni in odnosni kapital. Raziskava je šla pri razvijanju mode-
la intelektualnega kapitala za hotelsko industrijo še korak dlje in odnosni
kapital deli v dve kategoriji: ena je odnosni kapital – končni kupec, ki se
nanaša samo na odnose s končnimi kupci, druga pa odnosni kapital, ki
zajema odnose z vsemi drugimi strankami in/ali partnerji. Uporaba tega
modela v slovenskem hotelirstvu je pokazala pozitivne korelacije med vse-
mi pari kategorij intelektualnega kapitala. Čeprav je skupno intelektu-
alni kapital pomembno vplival na finančno uspešnost, študija kaže, da
le razmerje končnega odjemalca močno neposredno vpliva na finančno
24 uspešnost. Študija je pokazala, da bi moral slovenski management hote-
lov intelektualni kapital izboljšati z naložbami v človeški kapital in in-
formacijske tehnologije, kar je nujno potrebo pri pospešitvi procesa ne-
posrednega razvoja distribucijskih kanalov v kategoriji odnosni kapital
– končni kupec, s čimer neposredno vpliva na finančno uspešnost sloven-
skih hotelskih podjetij.
Med investicijami v izobraževanje posameznikov in poslovno uspeš-
nostjo obstaja ključna povezava, zato je kakovostno izobraževanje zapo-
slenih še toliko pomembnejše. Čim več znanja so zaposleni posamezni-
ki pripravljeni deliti in predstaviti svojim sodelavcem, tem močnejša
vez se tvori med njimi in organizacijo. Posamezniki, ki so vpetejši v to-
vrstne dejavnosti, so tako uspešnejši v svoji stroki, in posledično obsta-
ja manjša možnost, da bi zapustili svoje delovno mesto (Bontis in Seren-
ko 2009).
Tudi Weerakoon (1996) v modelu, ki ga predlaga, navaja štirinajst
značilnosti s štirih področij poslovne uspešnosti: motivacije zaposlenih,
uspešnosti na trgu, produktivnosti in družbenega vpliva. Na ta način mo-
del pokriva zadovoljstvo različnih deležnikov v podjetju: strank, zaposle-
nih, dobaviteljev in družbe.
Z merjenjem uspešnosti podjetij so se ukvarjali številni avtorji:
– poslovno uspešnost podjetij lahko merimo s finančnimi kazalci
(Subramanian in Nilakanta 1996), kot rast plač, ROI ali ROE;
– uspešnost podjetij lahko merimo z intelektualnim kapitalom
(Sveiby 2001);
– odločilnega pomena za uspešnost organizacije je vzdušje v orga-
nizaciji (ozračje, klima) (Mihalič 2007).
kapitala (Nemec Rudež in Mihalič 2007) je bilo ugotovljeno, da so kla-
sični intelektualni kapital in njegove vloge obravnavale tri kategorije: člo-
veški, strukturni in odnosni kapital. Raziskava je šla pri razvijanju mode-
la intelektualnega kapitala za hotelsko industrijo še korak dlje in odnosni
kapital deli v dve kategoriji: ena je odnosni kapital – končni kupec, ki se
nanaša samo na odnose s končnimi kupci, druga pa odnosni kapital, ki
zajema odnose z vsemi drugimi strankami in/ali partnerji. Uporaba tega
modela v slovenskem hotelirstvu je pokazala pozitivne korelacije med vse-
mi pari kategorij intelektualnega kapitala. Čeprav je skupno intelektu-
alni kapital pomembno vplival na finančno uspešnost, študija kaže, da
le razmerje končnega odjemalca močno neposredno vpliva na finančno
24 uspešnost. Študija je pokazala, da bi moral slovenski management hote-
lov intelektualni kapital izboljšati z naložbami v človeški kapital in in-
formacijske tehnologije, kar je nujno potrebo pri pospešitvi procesa ne-
posrednega razvoja distribucijskih kanalov v kategoriji odnosni kapital
– končni kupec, s čimer neposredno vpliva na finančno uspešnost sloven-
skih hotelskih podjetij.
Med investicijami v izobraževanje posameznikov in poslovno uspeš-
nostjo obstaja ključna povezava, zato je kakovostno izobraževanje zapo-
slenih še toliko pomembnejše. Čim več znanja so zaposleni posamezni-
ki pripravljeni deliti in predstaviti svojim sodelavcem, tem močnejša
vez se tvori med njimi in organizacijo. Posamezniki, ki so vpetejši v to-
vrstne dejavnosti, so tako uspešnejši v svoji stroki, in posledično obsta-
ja manjša možnost, da bi zapustili svoje delovno mesto (Bontis in Seren-
ko 2009).
Tudi Weerakoon (1996) v modelu, ki ga predlaga, navaja štirinajst
značilnosti s štirih področij poslovne uspešnosti: motivacije zaposlenih,
uspešnosti na trgu, produktivnosti in družbenega vpliva. Na ta način mo-
del pokriva zadovoljstvo različnih deležnikov v podjetju: strank, zaposle-
nih, dobaviteljev in družbe.
Z merjenjem uspešnosti podjetij so se ukvarjali številni avtorji:
– poslovno uspešnost podjetij lahko merimo s finančnimi kazalci
(Subramanian in Nilakanta 1996), kot rast plač, ROI ali ROE;
– uspešnost podjetij lahko merimo z intelektualnim kapitalom
(Sveiby 2001);
– odločilnega pomena za uspešnost organizacije je vzdušje v orga-
nizaciji (ozračje, klima) (Mihalič 2007).