Page 42 - Kaluža, Vojko, in Štefan Bojnec. 2019. Človeški kapital, organizacijska klima in uspešnost poslovanja turističnih agencij. Koper: Založba Univerze na Primorskem

Diagnostična učinkovitost izobraževanja nam ne pove ničesar o in-

dividualnih razlikah pri uporabi pridobljenega znanja v procesu dela oz.

nam ne nudi elementov za ekonomsko vrednotenje količine vloženih (po-

rabljenih) sredstev v odnosu do ekonomskih učinkov procesa dela (zviša-

nje individualne produktivnosti). Skratka – pri tej metodi ne gre za eko-

nomsko vrednotenje »dodane vrednosti«, ki so si jo udeleženci določene

izobraževalne oblike pridobili v procesu »proizvodnje« v šoli (ali tečaju,

seminarju), glede na predhodno raven (obseg in kakovost) znanja. To do-

datno vrednost skuša ovrednotiti druga metoda.

Za funkcionalno metodo ugotavljanja učinkovitosti izobraževa-

nja je značilno, da z njo predvsem želimo ugotavljati ekonomske učin-

ke izobraževanja prek merjenja (ugotavljanja) višje produktivnosti, delov-

42 ne uspešnosti, hitrejšega prilagajanja novi tehnologiji itd. posameznikov
in skupin, ki so zaključili, »konzumirali« določeno izobraževanje. Pri

funkcionalnem vrednotenju so po Pastuoviću (1999) možni trije pristopi:

sukcesivni, eksperimentalni in komparativni.

Izobraževanje v podjetjih in njegova učinkovitost

Nekateri avtorji, ki so preučevali vpliv izobraževanja na ekonomski ra-
zvoj, so se v svojih raziskovanjih oprli na zvišanje individualne produktiv-
nosti dela pod vplivom izobrazbe.

Ekonomski učinki vlaganj v izobrazbo se kažejo tudi v (Černetič
2006, 20):

– zniževanju proizvodne cene izdelkov prek zvišanja produktivno-
sti, tj. v preseganju proizvodnih norm, manjšem izmetu, višji ka-
kovosti itd.;

– zmanjšanju števila nesreč pri delu;
– hitrosti vračanja vloženih sredstev za izobraževanje;
– višji produktivnosti zaposlenih itd.

Becker (1964) poudarja, da usposabljanje v podjetjih lahko pove-
ča trenutne izdatke, vendar je zanj značilno, da je dobičkonosno; gre za
to, da mora biti neto sedanja vrednost investicije v delovno usposabljanje
dobičkonosna.

Za kompetence posameznika je značilno, da jih spoznamo šele pri
njegovem vsakodnevnem delovanju v različnih delovnih in življenjskih
okoliščinah. Pri tem se ljudje med seboj razlikujejo. Vsakdo se v različ-
nih življenjskih situacijah odziva drugače, se obnaša drugače, je drugačen
(Ivanuša-Bezjak 2006, 45).