Page 133 - Sedmak, Gorazd, in Almir Peštek, ur. 2015. Strateški aspekti upravljanja turističkom destinacijom / Strateški aspekti upravljanja turistične destinacije. Sarajevo / Koper
P. 133
oBasket 2013 ter slovenska obala z Istrskim maratonom in mladinsko
rokometno prireditvijo Eurofest, postale prepoznavne tudi izven meja
Slovenije. Povezava turizma in večjih športnih prireditev zagotavlja
uspešnost, npr. olimpijske igre z vsemi investicijami (npr. primarna in
sekundarna infrastruktura) s sponzorstvi, prodajo TV pravic, prodajo
vstopnic in prodajo uradnih izdelkov, težko zagotavljajo pokritje vseh
finančnih vložkov, pri čemer je slika drugačna, če se upošteva še ostala
potrošnja turistov/obiskovalcev športnih prireditev (hrana in pijača,
namestitev, zabava ipd.). Gre za vzajemni odnos, saj je s športom povezana
ponudba tisto, kar dela turistično ponudbo še bolj zanimivo, posebno in
drugačno. Številne destinacije v svojih turistično strateških dokumentih
izpostavljajo oblike športnega turizma, jih načrtujejo ter razvijajo.
Športni turizem poleg športnih prireditev zajema tudi aktivno udeležbo v
športnih aktivnostih, organizirano in neorganizirano ukvarjanje s športom,
s komercialnim in nekomercialnim razlogom izven domačega kraja ter
zajema tudi obiskovanje ali aktivno udeležbo na športni prireditvi. Ne
glede na tip športnega turizma, le-ta povezuje vsaj ekonomijo, turizem in
šport v skupno gospodarsko dejavnost (Berčič, Sila, Slak Valek, in Pintar,
2010; Jakovljević, 2013; glej tudi Sharpley, 2014; Standeven in De Knop,
1999). Vsekakor je povezava med športom in turizmom nov pojav, čeprav
ima v neki drugi obliki že dolgo tradicijo. Prvi znani primeri športnega
turizma izvirajo iz leta 776 pred našim štetjem, ko so takratne olimpijske
igre privabile več kot 40.000 ljudi (Weed in Bull, 2004). Povezanost športa
in turizma je torej danes vidna in določljiva. Že omenjena ugotovitev, da
sta šport in turizem globoko soodvisna, izhaja iz podmene, da različne
športne prireditve (regijska športna prvenstva, meddržavna in mednarodna
tekmovanja, evropska in svetovna prvenstva ter olimpijske igre) hkrati
predstavljajo tudi turistične prireditve. Šport je za turizem torej dejansko
vse bolj zanimivo in želeno »tržišče«, ki s svojo dinamiko dobiva vedno
nove razsežnosti (Berčič et al., 2010) in s tem ustvarja integralne (celovite)
turistične produkte turističnih destinacij.
Namen tega prispevka je na osnovi strateških dokumentov različnih
izbranih turističnih destinacij glede na izbrane elemente športnega turizma
primerjati športno-turistične produkte na destinacijah. V začetni fazi
želimo predstaviti športno turistične produkte, ki so zajeti v strateških
dokumentih razvoja turizma izbranih destinacij. Strateške dokumente
razvoja turizma smo izbrali, ker predstavljajo temeljne razvojne in
dolgoročne načrte izbranih destinacij s poudarkom na konkurenčnosti
131
rokometno prireditvijo Eurofest, postale prepoznavne tudi izven meja
Slovenije. Povezava turizma in večjih športnih prireditev zagotavlja
uspešnost, npr. olimpijske igre z vsemi investicijami (npr. primarna in
sekundarna infrastruktura) s sponzorstvi, prodajo TV pravic, prodajo
vstopnic in prodajo uradnih izdelkov, težko zagotavljajo pokritje vseh
finančnih vložkov, pri čemer je slika drugačna, če se upošteva še ostala
potrošnja turistov/obiskovalcev športnih prireditev (hrana in pijača,
namestitev, zabava ipd.). Gre za vzajemni odnos, saj je s športom povezana
ponudba tisto, kar dela turistično ponudbo še bolj zanimivo, posebno in
drugačno. Številne destinacije v svojih turistično strateških dokumentih
izpostavljajo oblike športnega turizma, jih načrtujejo ter razvijajo.
Športni turizem poleg športnih prireditev zajema tudi aktivno udeležbo v
športnih aktivnostih, organizirano in neorganizirano ukvarjanje s športom,
s komercialnim in nekomercialnim razlogom izven domačega kraja ter
zajema tudi obiskovanje ali aktivno udeležbo na športni prireditvi. Ne
glede na tip športnega turizma, le-ta povezuje vsaj ekonomijo, turizem in
šport v skupno gospodarsko dejavnost (Berčič, Sila, Slak Valek, in Pintar,
2010; Jakovljević, 2013; glej tudi Sharpley, 2014; Standeven in De Knop,
1999). Vsekakor je povezava med športom in turizmom nov pojav, čeprav
ima v neki drugi obliki že dolgo tradicijo. Prvi znani primeri športnega
turizma izvirajo iz leta 776 pred našim štetjem, ko so takratne olimpijske
igre privabile več kot 40.000 ljudi (Weed in Bull, 2004). Povezanost športa
in turizma je torej danes vidna in določljiva. Že omenjena ugotovitev, da
sta šport in turizem globoko soodvisna, izhaja iz podmene, da različne
športne prireditve (regijska športna prvenstva, meddržavna in mednarodna
tekmovanja, evropska in svetovna prvenstva ter olimpijske igre) hkrati
predstavljajo tudi turistične prireditve. Šport je za turizem torej dejansko
vse bolj zanimivo in želeno »tržišče«, ki s svojo dinamiko dobiva vedno
nove razsežnosti (Berčič et al., 2010) in s tem ustvarja integralne (celovite)
turistične produkte turističnih destinacij.
Namen tega prispevka je na osnovi strateških dokumentov različnih
izbranih turističnih destinacij glede na izbrane elemente športnega turizma
primerjati športno-turistične produkte na destinacijah. V začetni fazi
želimo predstaviti športno turistične produkte, ki so zajeti v strateških
dokumentih razvoja turizma izbranih destinacij. Strateške dokumente
razvoja turizma smo izbrali, ker predstavljajo temeljne razvojne in
dolgoročne načrte izbranih destinacij s poudarkom na konkurenčnosti
131
