Page 138 - Sedmak, Gorazd, in Almir Peštek, ur. 2015. Strateški aspekti upravljanja turističkom destinacijom / Strateški aspekti upravljanja turistične destinacije. Sarajevo / Koper
P. 138
Naj tu izpostavimo glavno raziskovalno omejitev, ki jo predstavljajo
različna obdobja veljavnosti strateških dokumentov razvoja turizma za
vključene destinacije.
V nadaljevanju prispevka bomo predstavili rezultate izvedene komparacije
med navedenimi izbranimi primeri. Vsekakor ocenjujemo ta pristop za
pravilen, glede na to, da gre za prvo (pilotno) raziskavo na tem področju.
Preliminarne ugotovitve nam bodo služile za razširitev raziskave v bodoče.
Rezultati komparativne analize
Raziskava zajema pregled obstoječega stanja na področju izbranih
elementov celovite ponudbe športnega turizma za tri izbrane destinacije:
Ljubljana, Kranjska gora in Piran. Izbrane destinacije nam omogočajo
pregled stanja v strateških dokumentih razvoja turizma na področju
Slovenije. Glede na to, da se turistična ponudba Slovenije razlikuje glede
na geografske in druge značilnosti destinacije, smo v analizo vključili
mestno destinacijo (Ljubljana), gorsko destinacijo (Kranjska Gora) in
morsko destinacijo (Piran) in s tem zagotovili pregled stanja na področju
športnega turizma različnih tipov destinacij. Za primerjavo smo uporabili
strateške dokumente s področja razvoja turizma omenjenih destinacij, ki
celostno predstavljajo pregled stanja na področju razvoja turizma in
posledično omogočajo primerjavo med izbranimi destinacijami.
Z analizo smo ugotovili, da je samo uporabljena Strategija razvoja in
trženja turistične destinacije Ljubljana za obdobje 2014 - 2020 trenutno
aktualen dokument za prihodnjo časovno obdobje. Za ostali dve destinaciji
pa smo uporabili zadnje možne dostopne dokumente. Za občino Piran smo
analizirali elemente športnega turizma na podlagi Strategije razvoja
turizma v občini Piran 2009 – 2015, torej strategijo, ki se izteka; za
Kranjsko goro pa smo uporabili Strategijo razvoja turizma turistične
destinacije Kranjska Gora opravljeno leta 2005. Poleg tega smo v
splošnem ugotovili, da so v strateških dokumentih produkti definirani
parcialno že na nivoju podsistema ̶ vprašljiva je torej izvedba
kompleksnejše raziskave, ki bi pokazala holistični pristop pri razvoju
športno-turistične ponudbe na nivoju celotnega sistema (destinacije).
Ob pregledu stanja športnega turizma za destinacijo Ljubljana na podlagi
Strategije razvoja in trženja turistične destinacije Ljubljana za obdobje
2014 - 2020 ugotavljamo povečane aktivnosti na področju uveljavljanja
destinacije Ljubljana kot športno prireditvene destinacije. Poleg izgradnje
136
različna obdobja veljavnosti strateških dokumentov razvoja turizma za
vključene destinacije.
V nadaljevanju prispevka bomo predstavili rezultate izvedene komparacije
med navedenimi izbranimi primeri. Vsekakor ocenjujemo ta pristop za
pravilen, glede na to, da gre za prvo (pilotno) raziskavo na tem področju.
Preliminarne ugotovitve nam bodo služile za razširitev raziskave v bodoče.
Rezultati komparativne analize
Raziskava zajema pregled obstoječega stanja na področju izbranih
elementov celovite ponudbe športnega turizma za tri izbrane destinacije:
Ljubljana, Kranjska gora in Piran. Izbrane destinacije nam omogočajo
pregled stanja v strateških dokumentih razvoja turizma na področju
Slovenije. Glede na to, da se turistična ponudba Slovenije razlikuje glede
na geografske in druge značilnosti destinacije, smo v analizo vključili
mestno destinacijo (Ljubljana), gorsko destinacijo (Kranjska Gora) in
morsko destinacijo (Piran) in s tem zagotovili pregled stanja na področju
športnega turizma različnih tipov destinacij. Za primerjavo smo uporabili
strateške dokumente s področja razvoja turizma omenjenih destinacij, ki
celostno predstavljajo pregled stanja na področju razvoja turizma in
posledično omogočajo primerjavo med izbranimi destinacijami.
Z analizo smo ugotovili, da je samo uporabljena Strategija razvoja in
trženja turistične destinacije Ljubljana za obdobje 2014 - 2020 trenutno
aktualen dokument za prihodnjo časovno obdobje. Za ostali dve destinaciji
pa smo uporabili zadnje možne dostopne dokumente. Za občino Piran smo
analizirali elemente športnega turizma na podlagi Strategije razvoja
turizma v občini Piran 2009 – 2015, torej strategijo, ki se izteka; za
Kranjsko goro pa smo uporabili Strategijo razvoja turizma turistične
destinacije Kranjska Gora opravljeno leta 2005. Poleg tega smo v
splošnem ugotovili, da so v strateških dokumentih produkti definirani
parcialno že na nivoju podsistema ̶ vprašljiva je torej izvedba
kompleksnejše raziskave, ki bi pokazala holistični pristop pri razvoju
športno-turistične ponudbe na nivoju celotnega sistema (destinacije).
Ob pregledu stanja športnega turizma za destinacijo Ljubljana na podlagi
Strategije razvoja in trženja turistične destinacije Ljubljana za obdobje
2014 - 2020 ugotavljamo povečane aktivnosti na področju uveljavljanja
destinacije Ljubljana kot športno prireditvene destinacije. Poleg izgradnje
136
