Page 134 - Sedmak, Gorazd, in Almir Peštek, ur. 2015. Strateški aspekti upravljanja turističkom destinacijom / Strateški aspekti upravljanja turistične destinacije. Sarajevo / Koper
P. 134
razvoja in trženja. V tem kontekstu bomo torej primerjali tri različne
turistične destinacije destinacij (obalno, gorsko in mestno destinacijo).
Posledično lahko definiramo naslednje cilje:
izbrati nekatere elemente v strategijah razvoja turizma na osnovi
katerih se lahko različne domače športno-turistične destinacije
primerja med seboj;
opraviti komparacijo vsaj treh različnih s športnimi produkti
povezanih turističnih destinacij;
ugotoviti, koliko so produkti oz. turistične destinacije celovite
(holistične).
Naša predpostavka (raziskovalni problem) je, da (različne) turistične
destinacije ne ponujajo celovite športno turistične vsebine ter posledično
niso sistematično povezane z ostalimi produkti na turistični destinaciji. Na
osnovi analize preteklih raziskav in strateških dokumentov želimo
predvsem ugotoviti trenutno stanje.
ŠPORTNI TURIZEM
Svetovni globalni trendi na področju turizma zaradi številnih sprememb
življenjskega sloga ljudi in s tem posledično drugačnih potovalnih navad,
doživljajo nove smernice v razvoju turizma. Impresivna statistika
mednarodnih potovanj, ki je prvič v zgodovini presegla milijardo potovanj
mednarodnih turistov v letu 2012 ter vrednost ocenjena na več kot bilijon
dolarjev, uvršča turizem med pomembne dejavnike svetovne globalne
industrije (WTTC, 2014). V tem smislu lahko trdimo, da sta tako šport, kot
tudi turizem kompleksna, vendar nepogrešljiva dejavnika moderne družbe.
V sinergiji z drugimi vrstami turizma, športni turizem postaja gonilna sila
za gospodarski razvoj urbanih območij, ki z vključevanjem strateških
deležnikov vpliva tudi na trajnostni razvoj turističnih destinacij. V
zadnjem desetletju je turistična dejavnost dosegla velik preskok v
zavedanju razvoja športnega turizma kot pomembne in nepogrešljive
oblike turizma. Nove oblike preživljanja prostega časa posameznika,
snovalcem strategij razvoja turizma narekujejo nujnost povezovanja športa
in turizma ter na ta način omogočajo oblikovanje kvalitetne ponudbe
športnega turizma številnim turističnim destinacijam po svetu. Berčič et al.
(2010, str. 35) trdijo, da sta »šport in turizem v svojem generičnem bistvu
zasnovana na neekonomskih motivih, kjer udeleženci ob urejeni materialni
osnovi predvsem trošijo svoja sredstva za zadovoljevanje zdravstvenih,
prostočasnih, družbenih in kulturnih potreb«. Avtorji hkrati trdijo, da sta
132
turistične destinacije destinacij (obalno, gorsko in mestno destinacijo).
Posledično lahko definiramo naslednje cilje:
izbrati nekatere elemente v strategijah razvoja turizma na osnovi
katerih se lahko različne domače športno-turistične destinacije
primerja med seboj;
opraviti komparacijo vsaj treh različnih s športnimi produkti
povezanih turističnih destinacij;
ugotoviti, koliko so produkti oz. turistične destinacije celovite
(holistične).
Naša predpostavka (raziskovalni problem) je, da (različne) turistične
destinacije ne ponujajo celovite športno turistične vsebine ter posledično
niso sistematično povezane z ostalimi produkti na turistični destinaciji. Na
osnovi analize preteklih raziskav in strateških dokumentov želimo
predvsem ugotoviti trenutno stanje.
ŠPORTNI TURIZEM
Svetovni globalni trendi na področju turizma zaradi številnih sprememb
življenjskega sloga ljudi in s tem posledično drugačnih potovalnih navad,
doživljajo nove smernice v razvoju turizma. Impresivna statistika
mednarodnih potovanj, ki je prvič v zgodovini presegla milijardo potovanj
mednarodnih turistov v letu 2012 ter vrednost ocenjena na več kot bilijon
dolarjev, uvršča turizem med pomembne dejavnike svetovne globalne
industrije (WTTC, 2014). V tem smislu lahko trdimo, da sta tako šport, kot
tudi turizem kompleksna, vendar nepogrešljiva dejavnika moderne družbe.
V sinergiji z drugimi vrstami turizma, športni turizem postaja gonilna sila
za gospodarski razvoj urbanih območij, ki z vključevanjem strateških
deležnikov vpliva tudi na trajnostni razvoj turističnih destinacij. V
zadnjem desetletju je turistična dejavnost dosegla velik preskok v
zavedanju razvoja športnega turizma kot pomembne in nepogrešljive
oblike turizma. Nove oblike preživljanja prostega časa posameznika,
snovalcem strategij razvoja turizma narekujejo nujnost povezovanja športa
in turizma ter na ta način omogočajo oblikovanje kvalitetne ponudbe
športnega turizma številnim turističnim destinacijam po svetu. Berčič et al.
(2010, str. 35) trdijo, da sta »šport in turizem v svojem generičnem bistvu
zasnovana na neekonomskih motivih, kjer udeleženci ob urejeni materialni
osnovi predvsem trošijo svoja sredstva za zadovoljevanje zdravstvenih,
prostočasnih, družbenih in kulturnih potreb«. Avtorji hkrati trdijo, da sta
132
