Page 136 - Sedmak, Gorazd, in Almir Peštek, ur. 2015. Strateški aspekti upravljanja turističkom destinacijom / Strateški aspekti upravljanja turistične destinacije. Sarajevo / Koper
P. 136
rekreativnih razlogov (npr. pohodništvo ali kajak) v času
potovanja,
aktivne udeležbe na organizirani športni prireditvi (npr. aktivna
udeležba na maratonu),
udeležbe kot obiskovalec (npr. ogled tekme),
obiska zapuščine (npr. Olimpijskega muzeja, stadiona ali muzeja
športa) oz. tako imenovanega nostalgičnega športnega turizma in
vedno bolj prisotnega in pomembnega področja potovanja
profesionalnih športnikov in njihovih spremljevalcev oz.
poslovnega športnega turizma.
Celostni pristop področja športnega turizma omogoča boljše poznavanje
oblik športnega turizma ter vključuje vse poglavitne deležnike. Te
elemente bomo v nadaljevanju s pomočjo pregleda strategij razvoja
turizma izbranih turističnih destinacij (Ljubljana, Kranjska Gora in Piran)
raziskali in jih medsebojno primerjali.
Celovit pogled na športni turizem
Celovit (holistični) pristop k strateškemu managementu je v sistemski
teoriji, pa tudi praksi poznana usmeritev, saj zagotavlja inovativne,
odgovorne, trajnostne upravljavske ukrepe ne glede na gospodarsko
panogo. MER model integralnega managementa (Belak in Duh, 2012; glej
tudi Štrukelj in Šuligoj, 2014) bazira na multi-dimenzionalni integraciji
managementa in njegovega poslovnega okolja, pri čemer upošteva njegov
osnovni namen ̶ preživetje in razvoj. Ne glede na kompleksnost modela,
ga lahko poenostavljeno opišemo z naslednjimi tremi področji (Belak and
Duh, 2012, 13-19):
integralni management: procesi, orodja (inštrumenti) in institucionalne
dimenzije;
poslovni subjekt in njegovo okolje; in
ključni faktorji uspeha poslovnega subjekta: njegova kultura,
filozofija, etika in kredibilnost, podjetništvo, sinergije, ekologija,
interna in eksterna kompatibilnost, učinkovitost in konkurenčnost
(Belak, 2010).
Turizem kot eden največjih svetovnih gospodarskih sektorjev mora
delovati celovito in socialno odgovorno (Štrukelj in Šuligoj, 2014; Lebe in
Vrečko 2015), kar mora veljati tudi za športni turizem. Ne glede na to, je
slednji v tem celovitem pogledu neraziskana tema, čeprav je na področju
134
potovanja,
aktivne udeležbe na organizirani športni prireditvi (npr. aktivna
udeležba na maratonu),
udeležbe kot obiskovalec (npr. ogled tekme),
obiska zapuščine (npr. Olimpijskega muzeja, stadiona ali muzeja
športa) oz. tako imenovanega nostalgičnega športnega turizma in
vedno bolj prisotnega in pomembnega področja potovanja
profesionalnih športnikov in njihovih spremljevalcev oz.
poslovnega športnega turizma.
Celostni pristop področja športnega turizma omogoča boljše poznavanje
oblik športnega turizma ter vključuje vse poglavitne deležnike. Te
elemente bomo v nadaljevanju s pomočjo pregleda strategij razvoja
turizma izbranih turističnih destinacij (Ljubljana, Kranjska Gora in Piran)
raziskali in jih medsebojno primerjali.
Celovit pogled na športni turizem
Celovit (holistični) pristop k strateškemu managementu je v sistemski
teoriji, pa tudi praksi poznana usmeritev, saj zagotavlja inovativne,
odgovorne, trajnostne upravljavske ukrepe ne glede na gospodarsko
panogo. MER model integralnega managementa (Belak in Duh, 2012; glej
tudi Štrukelj in Šuligoj, 2014) bazira na multi-dimenzionalni integraciji
managementa in njegovega poslovnega okolja, pri čemer upošteva njegov
osnovni namen ̶ preživetje in razvoj. Ne glede na kompleksnost modela,
ga lahko poenostavljeno opišemo z naslednjimi tremi področji (Belak and
Duh, 2012, 13-19):
integralni management: procesi, orodja (inštrumenti) in institucionalne
dimenzije;
poslovni subjekt in njegovo okolje; in
ključni faktorji uspeha poslovnega subjekta: njegova kultura,
filozofija, etika in kredibilnost, podjetništvo, sinergije, ekologija,
interna in eksterna kompatibilnost, učinkovitost in konkurenčnost
(Belak, 2010).
Turizem kot eden največjih svetovnih gospodarskih sektorjev mora
delovati celovito in socialno odgovorno (Štrukelj in Šuligoj, 2014; Lebe in
Vrečko 2015), kar mora veljati tudi za športni turizem. Ne glede na to, je
slednji v tem celovitem pogledu neraziskana tema, čeprav je na področju
134
