Page 137 - Sedmak, Gorazd, in Almir Peštek, ur. 2015. Strateški aspekti upravljanja turističkom destinacijom / Strateški aspekti upravljanja turistične destinacije. Sarajevo / Koper
P. 137
izma kar nekaj raziskav, ki se posvečajo temu pristopu, npr. Lebe in
Vrečko (2014); Kefan in Jia (2014); Rok in Mulej (2014); Štrukelj in
Šuligoj (2014). V tem pogledu se bomo v nadaljevanju iz razumljivih
razlogov posvetili le športno-turistični ponudbi, ki predstavlja svojevrsten
podsistem; to pomeni, da bo naš pogled parcialen. Vseeno se nam je zdelo
smiselno izpostaviti celoto znotraj katere definiramo posamezne dele
(podsisteme). Celovit pogled na nivoju cele destinacije pa zahteva bolj
kompleksno zasnovo raziskovalnega dela, kar pa presega namen te
raziskave.
KOMPARATIVNA ANALIZA IZBRANIH DESTINACIJ
Skladno z ugotovitvami iz predhodnih poglavij, je potrebno na področju
športnega turizma začeti z raziskovanjem celovitih (holističnih) pristopov,
saj je to kompleksna zvrst turizma z več pojavnimi oblikami. Berčič et al.
(2010) ugotavljajo, da se na osnovi monografskih del in študij v
posameznih turističnih okoljih Slovenije športno turistična dejavnost z
raznolikimi programi, produkti in storitvami (športno rekreativna ponudba
turističnih krajev in športne prireditve) ne vključuje dovolj v celovito
turistično ponudbo Slovenije. V naši komparativni (pilotni) raziskavi5 smo
se osredotočili na tri različne turistične destinacije (morska, gorska in
mestna destinacija), ki v svoji turistični ponudbi razvijajo produkte
športnega turizma. Izbrane destinacije so Ljubljana, Kranjska Gora in
Piran. Razlogi za takšen izbor so navedeni v naslednjem poglavju. Za
izvedbo analize smo izbrali štiri elemente na osnovi katerih smo lahko
destinacije oz. njihove strategije primerjali.
Želimo torej ugotoviti ali destinacije imajo/ponujajo:
turistične produkte povezane z aktivnim turizmom?
organizirane športne prireditve (aktivni udeleženci in obiskovalci)?
nostalgični športni turizem (ponudba muzejev povezanih s športnimi
vsebinami in stadionov oz. športnih objektov, ki ponujajo možnost
obiska na podlagi športne nostalgije)?
potovanja športnikov in njihovih spremljevalcev oz. poslovnega
športnega turizma?
Za komparacijo smo pregledali strateške dokumente razvoja turizma
izbranih destinacij, študije in nekatere znanstvene članke ter prispevke na
konferencah. Naše predpostavke so, da se izbrane destinacije med sabo
razlikujejo oz. imajo različne strateške podlage razvoja športnega turizma.
5 Več o komparativni analizi (ang. Comparative Analysis) v Perrow (1967) in Etzioni
(1975).
135
Vrečko (2014); Kefan in Jia (2014); Rok in Mulej (2014); Štrukelj in
Šuligoj (2014). V tem pogledu se bomo v nadaljevanju iz razumljivih
razlogov posvetili le športno-turistični ponudbi, ki predstavlja svojevrsten
podsistem; to pomeni, da bo naš pogled parcialen. Vseeno se nam je zdelo
smiselno izpostaviti celoto znotraj katere definiramo posamezne dele
(podsisteme). Celovit pogled na nivoju cele destinacije pa zahteva bolj
kompleksno zasnovo raziskovalnega dela, kar pa presega namen te
raziskave.
KOMPARATIVNA ANALIZA IZBRANIH DESTINACIJ
Skladno z ugotovitvami iz predhodnih poglavij, je potrebno na področju
športnega turizma začeti z raziskovanjem celovitih (holističnih) pristopov,
saj je to kompleksna zvrst turizma z več pojavnimi oblikami. Berčič et al.
(2010) ugotavljajo, da se na osnovi monografskih del in študij v
posameznih turističnih okoljih Slovenije športno turistična dejavnost z
raznolikimi programi, produkti in storitvami (športno rekreativna ponudba
turističnih krajev in športne prireditve) ne vključuje dovolj v celovito
turistično ponudbo Slovenije. V naši komparativni (pilotni) raziskavi5 smo
se osredotočili na tri različne turistične destinacije (morska, gorska in
mestna destinacija), ki v svoji turistični ponudbi razvijajo produkte
športnega turizma. Izbrane destinacije so Ljubljana, Kranjska Gora in
Piran. Razlogi za takšen izbor so navedeni v naslednjem poglavju. Za
izvedbo analize smo izbrali štiri elemente na osnovi katerih smo lahko
destinacije oz. njihove strategije primerjali.
Želimo torej ugotoviti ali destinacije imajo/ponujajo:
turistične produkte povezane z aktivnim turizmom?
organizirane športne prireditve (aktivni udeleženci in obiskovalci)?
nostalgični športni turizem (ponudba muzejev povezanih s športnimi
vsebinami in stadionov oz. športnih objektov, ki ponujajo možnost
obiska na podlagi športne nostalgije)?
potovanja športnikov in njihovih spremljevalcev oz. poslovnega
športnega turizma?
Za komparacijo smo pregledali strateške dokumente razvoja turizma
izbranih destinacij, študije in nekatere znanstvene članke ter prispevke na
konferencah. Naše predpostavke so, da se izbrane destinacije med sabo
razlikujejo oz. imajo različne strateške podlage razvoja športnega turizma.
5 Več o komparativni analizi (ang. Comparative Analysis) v Perrow (1967) in Etzioni
(1975).
135
