Page 135 - Sedmak, Gorazd, in Almir Peštek, ur. 2015. Strateški aspekti upravljanja turističkom destinacijom / Strateški aspekti upravljanja turistične destinacije. Sarajevo / Koper
P. 135
v šport in turizem dejavnika, ki lahko ob sodelovanju in nujnem
povezovanju pomembno prispevata k hitrejšemu vključevanju in
uveljavljanju Slovenije kot pomembne turistične destinacije (Berčič, et al.,
2010). Gibsonova, Attle in Yiannakis (1998) definirajo športni turizem,
kot potovanje oseb iz primarnega kraja bivanja z namenom sodelovanja v
športni aktivnosti (rekreacijsko ali tekmovalno), obiska ali udeležbe
športne prireditve (rekreativno ali profesionalno športno tekmovanje) in
obiska športno turistične atrakcije, ki predstavlja s športom povezano
zapuščino (npr. Olimpijski muzej, stadion). Za Standeven in DeKnop
(1999, str. 12) športni turizem predstavlja različne oblike aktivne in
pasivne vključenosti v športne aktivnosti izven domačega (delovnega)
okolja, v katerih posameznik sodeluje naključno ali na organiziran način
iz nekomercialnih ali poslovnih razlogov. Ne gre pozabiti, da Gibsonova
(1998, str. 49) že pred tem predlaga celostno definicijo športnega turizma,
ki ga deli na tri vrste športnega turizma povezanega z vedenjem ljudi:
aktivni športni turizem (aktivna udeležba v športu),
prireditveni športni turizem (spremljanje športnih prireditev),
nostalgični športni turizem (obiski namenjeni spoštovanju
zapuščine športa).
Nekateri drugi avtorji (Weed in Bull, 2004, str. 24; Weed, 2009; Gammon
in Ramshaw, 2012; Mihalič in Gartner, 2003) se v popolnosti ne strinjajo
z Gibsonovo in zato predlagajo nekoliko bolj široko definicijo športnega
turizma. Ta zajema področja, ki jih predlaga Gibsonova (1998) z dodanimi
področji profesionalnega športa oz. športa kot treninga, ki obsega tako
potovanja športnikov in njihovih spremljevalcev in postaja pomemben
segment poslovno športnega turizma (Mihalič in Gartner, 2003). Nekoliko
drugačno pojmovanje udeležencev prireditvenega športnega turizma jih
deli na tiste, ki se športne prireditve udeležijo kot obiskovalci (npr. ogled
tekmovanja) ter tiste, ki se je udeležijo z aktivnim udejstvovanjem (npr.
aktivni udeleženci maratona). Spet drugače Gammon in Ramshaw (2012)
športni turizem razdelita na »mehko« definicijo športnega turizma, kjer
športni turisti potujejo zaradi prostočasnih ali rekreativnih razlogov (npr.
pohodništvo ali kajak) ter na »trdo« definicijo športnega turizma, ki jo
predstavljajo udeleženci športnih tekmovanj (npr. Svetovno prvenstvo v
nogometu, Formula 1, Olimpijske igre, idr).
Na podlagi različnih avtorjev lahko zaključimo in predlagamo celostno
definicijo športnega turizma sestavljeno iz:
posameznikovih prostočasnih (npr. igranje mini golfa) ali
133
povezovanju pomembno prispevata k hitrejšemu vključevanju in
uveljavljanju Slovenije kot pomembne turistične destinacije (Berčič, et al.,
2010). Gibsonova, Attle in Yiannakis (1998) definirajo športni turizem,
kot potovanje oseb iz primarnega kraja bivanja z namenom sodelovanja v
športni aktivnosti (rekreacijsko ali tekmovalno), obiska ali udeležbe
športne prireditve (rekreativno ali profesionalno športno tekmovanje) in
obiska športno turistične atrakcije, ki predstavlja s športom povezano
zapuščino (npr. Olimpijski muzej, stadion). Za Standeven in DeKnop
(1999, str. 12) športni turizem predstavlja različne oblike aktivne in
pasivne vključenosti v športne aktivnosti izven domačega (delovnega)
okolja, v katerih posameznik sodeluje naključno ali na organiziran način
iz nekomercialnih ali poslovnih razlogov. Ne gre pozabiti, da Gibsonova
(1998, str. 49) že pred tem predlaga celostno definicijo športnega turizma,
ki ga deli na tri vrste športnega turizma povezanega z vedenjem ljudi:
aktivni športni turizem (aktivna udeležba v športu),
prireditveni športni turizem (spremljanje športnih prireditev),
nostalgični športni turizem (obiski namenjeni spoštovanju
zapuščine športa).
Nekateri drugi avtorji (Weed in Bull, 2004, str. 24; Weed, 2009; Gammon
in Ramshaw, 2012; Mihalič in Gartner, 2003) se v popolnosti ne strinjajo
z Gibsonovo in zato predlagajo nekoliko bolj široko definicijo športnega
turizma. Ta zajema področja, ki jih predlaga Gibsonova (1998) z dodanimi
področji profesionalnega športa oz. športa kot treninga, ki obsega tako
potovanja športnikov in njihovih spremljevalcev in postaja pomemben
segment poslovno športnega turizma (Mihalič in Gartner, 2003). Nekoliko
drugačno pojmovanje udeležencev prireditvenega športnega turizma jih
deli na tiste, ki se športne prireditve udeležijo kot obiskovalci (npr. ogled
tekmovanja) ter tiste, ki se je udeležijo z aktivnim udejstvovanjem (npr.
aktivni udeleženci maratona). Spet drugače Gammon in Ramshaw (2012)
športni turizem razdelita na »mehko« definicijo športnega turizma, kjer
športni turisti potujejo zaradi prostočasnih ali rekreativnih razlogov (npr.
pohodništvo ali kajak) ter na »trdo« definicijo športnega turizma, ki jo
predstavljajo udeleženci športnih tekmovanj (npr. Svetovno prvenstvo v
nogometu, Formula 1, Olimpijske igre, idr).
Na podlagi različnih avtorjev lahko zaključimo in predlagamo celostno
definicijo športnega turizma sestavljeno iz:
posameznikovih prostočasnih (npr. igranje mini golfa) ali
133
