Page 121 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 121
božidar debenjak
hudo vprašljiv. K odgovoru na vprašanje, ali je vstop donatorja sperme
v proceduro res proti krščanskim načelom, ne pridemo mimo Biblije.
Ta »knjiga knjig« vsebuje mnogo življenjskih vprašanj, ki so terjala in
dobivala odgovore: za vernika v čem obvezujoče, za drugega bralca in-
struktivne in izzivalne. In posebno, kadar postanejo domnevni zago-
vorniki krščanskih vrednot zaripli, je čas za listanje po Bibliji. Ponavadi
se izkaže, da je Biblija, kakor je stara, bolj življenjska kot njeni konser-
vativni eksegeti.
Že v Genezi najdemo pomenljivo zgodbo o Tamari in Judi (1 Mz 38).
Prvih pet vrstic je predzgodovina: Juda vzame za ženo neko Kanaanko
in ta mu rodi tri sinove; ime jim je Er, Onan, Šela. Tretji sin je nekaj let
mlajši. In zdaj se zgodba začne: »Juda je vzel za prvorojenca Era ženo,
ki ji je bilo ime Tamara. Toda Judov prvorojenec Er je bil hudoben v
Gospodovih očeh, zato ga je Gospod usmrtil.« Zakon je bil konsumi-
ran, a Tamara ni noseča in je vdova. Velja pa pravna ureditev, strokovno
imenovana levirat (levir latinsko pomeni »svak«), ko možev brat s koi-
tusom z vdovo »obudi bratovo seme« in s tem pokojnemu bratu zaplodi
potomstvo. V modernem jeziku gre tu za »heterologno inseminacijo«,
saj bi Tamara rodila statusno Erovega otroka. Ta brat je Onan. »Tedaj je
Juda rekel Onanu: ’Pojdi k ženi svojega brata in združi se z njo kot svak,
da bratu obudiš potomstvo!’ Ker pa je Onan vedel, da potomci ne bodo
njegovi, je vsakokrat, kadar je šel k bratovi ženi, seme spustil na tla, da
bratu ne bi dal potomstva.« Prakticiral je torej očitno coitus interrup-
tus, ne morda po njem poimenovane »onanije«. »V Gospodovih očeh
je bilo hudobno, kar je delal, zato je tudi njega usmrtil.«
Opraviti imamo torej s »heterologno inseminacijo«, predpisan je do-
nator, od semena katerega bodo potomci karseda podobni pravnemu
očetu, pokojnemu možu matere – možev brat. Tu ne gre za zakon med
vdovo in svakom, temveč za dolžnost »oživitve bratovega semena«, to-
rej darovanja semena. Levirat vsaj tu nikakor ne pomeni nadomestnega
soproga za vdovo, temveč samo dolžnost »oživitve bratovega semena«,
zato da so tu dediči njegovih pravic in obveznosti. V Genezi je ta brato-
va obveza tako ostro postavljena, da njena kršitev izzove Gospodovo
skrajno jezo – kršilca Bog usmrti. V Devteronomiju je obveza že močno
119
hudo vprašljiv. K odgovoru na vprašanje, ali je vstop donatorja sperme
v proceduro res proti krščanskim načelom, ne pridemo mimo Biblije.
Ta »knjiga knjig« vsebuje mnogo življenjskih vprašanj, ki so terjala in
dobivala odgovore: za vernika v čem obvezujoče, za drugega bralca in-
struktivne in izzivalne. In posebno, kadar postanejo domnevni zago-
vorniki krščanskih vrednot zaripli, je čas za listanje po Bibliji. Ponavadi
se izkaže, da je Biblija, kakor je stara, bolj življenjska kot njeni konser-
vativni eksegeti.
Že v Genezi najdemo pomenljivo zgodbo o Tamari in Judi (1 Mz 38).
Prvih pet vrstic je predzgodovina: Juda vzame za ženo neko Kanaanko
in ta mu rodi tri sinove; ime jim je Er, Onan, Šela. Tretji sin je nekaj let
mlajši. In zdaj se zgodba začne: »Juda je vzel za prvorojenca Era ženo,
ki ji je bilo ime Tamara. Toda Judov prvorojenec Er je bil hudoben v
Gospodovih očeh, zato ga je Gospod usmrtil.« Zakon je bil konsumi-
ran, a Tamara ni noseča in je vdova. Velja pa pravna ureditev, strokovno
imenovana levirat (levir latinsko pomeni »svak«), ko možev brat s koi-
tusom z vdovo »obudi bratovo seme« in s tem pokojnemu bratu zaplodi
potomstvo. V modernem jeziku gre tu za »heterologno inseminacijo«,
saj bi Tamara rodila statusno Erovega otroka. Ta brat je Onan. »Tedaj je
Juda rekel Onanu: ’Pojdi k ženi svojega brata in združi se z njo kot svak,
da bratu obudiš potomstvo!’ Ker pa je Onan vedel, da potomci ne bodo
njegovi, je vsakokrat, kadar je šel k bratovi ženi, seme spustil na tla, da
bratu ne bi dal potomstva.« Prakticiral je torej očitno coitus interrup-
tus, ne morda po njem poimenovane »onanije«. »V Gospodovih očeh
je bilo hudobno, kar je delal, zato je tudi njega usmrtil.«
Opraviti imamo torej s »heterologno inseminacijo«, predpisan je do-
nator, od semena katerega bodo potomci karseda podobni pravnemu
očetu, pokojnemu možu matere – možev brat. Tu ne gre za zakon med
vdovo in svakom, temveč za dolžnost »oživitve bratovega semena«, to-
rej darovanja semena. Levirat vsaj tu nikakor ne pomeni nadomestnega
soproga za vdovo, temveč samo dolžnost »oživitve bratovega semena«,
zato da so tu dediči njegovih pravic in obveznosti. V Genezi je ta brato-
va obveza tako ostro postavljena, da njena kršitev izzove Gospodovo
skrajno jezo – kršilca Bog usmrti. V Devteronomiju je obveza že močno
119
