Page 123 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 123
božidar debenjak
obleko in se preobleče v spolno svečenico (kedeša) in sede »pri vhodu v
Enajim ob poti v Timno«. Maskiranje je uspešno, Juda je ne spozna, ima
jo za to, kar kaže njena obleka.
Obrnil se je s poti k njej in ji rekel: ’Pusti, naj grem k tebi!’ Ni nam
reč vedel, da je njegova snaha. Rekla je: ’Kaj mi boš dal za to, da prideš k
meni?’ Rekel je: ’Poslal ti bom kozlička od svoje drobnice.’ Nato je rekla:
’Prav, a moraš mi nekaj zastaviti, dokler ga ne pošlješ.’ Rekel je: ’Kakšno
zastavilo naj ti dam?’ Pa je rekla: ’Pečatni prstan, trak in palico, ki jo imaš
v roki.’ Dal ji je to in šel k njej. In spočela je z njim. Nato je vstala in šla, od-
ložila tančico ter oblekla vdovska oblačila.
Maske ni več, Tamara je noseča, pomembno zastavilo je v njenih
rokah.
Juda zdaj posvečeni hotnici (kedeši) hoče dati dogovorjeno plačilo, a
njegov spremljevalec (in priča dogajanja) je ne najde in se vrne s sporoči-
lom, da v Enajimu nikoli ni bilo nobene kedeše. Juda se mora sprijazniti
z izgubo insignij: »Naj jih ima! Da le ne bova v zasmeh! Glej, poslal sem
tega kozlička, ti pa je nisi našel.« Preprosto rečeno: molčiva o vsem sku-
paj, da se ja ne bo razvedelo, da me je kedeša ujela in potegnila za nos.
Vprašanje, kaj dela hebrejski očak pri »posvečeni hotnici«, tako da pri
tem ostane brez insignij oblasti, očitno pelje v blamažo in posmeh, ni
pa razumljeno kot udeležba v tujem kultu in s tem nezvestoba Jahveju;
očitno gre tu še za kedešo v kultu Jahveja.
Čez približno tri mesece »so Judi povedali in rekli: ’Tvoja sna-
ha Tamara je nečistovala in iz nečistovanja tudi spočela.’ Juda je re-
kel: ’Peljite jo ven in naj jo sežgejo.’« Juda torej ravna podobno kot mu-
slimanski sodniki v Nigeriji, samo da tu kazen ni kamenjanje, temveč
sežig: tip kazni, ki jo Levitik predvideva za duhovniško hčer, ki je pos-
tala kedeša (3 Mz 21,9). O Tamarinem poreklu nismo izvedeli nič, mor-
da je res duhovniška hči, toda tudi Juda še ne ve, da se je njegova snaha
preoblekla v kedešo, zato nas tip kazni postavlja pred nerešljivo uganko.
Ko so jo peljali ven, je poslala tastu sporočilo: ’Spočela sem od moža,
čigar last so te stvari.’ Rekla je še: ’Le poglej, čigavi so ta pečatni prstan, ta
121
obleko in se preobleče v spolno svečenico (kedeša) in sede »pri vhodu v
Enajim ob poti v Timno«. Maskiranje je uspešno, Juda je ne spozna, ima
jo za to, kar kaže njena obleka.
Obrnil se je s poti k njej in ji rekel: ’Pusti, naj grem k tebi!’ Ni nam
reč vedel, da je njegova snaha. Rekla je: ’Kaj mi boš dal za to, da prideš k
meni?’ Rekel je: ’Poslal ti bom kozlička od svoje drobnice.’ Nato je rekla:
’Prav, a moraš mi nekaj zastaviti, dokler ga ne pošlješ.’ Rekel je: ’Kakšno
zastavilo naj ti dam?’ Pa je rekla: ’Pečatni prstan, trak in palico, ki jo imaš
v roki.’ Dal ji je to in šel k njej. In spočela je z njim. Nato je vstala in šla, od-
ložila tančico ter oblekla vdovska oblačila.
Maske ni več, Tamara je noseča, pomembno zastavilo je v njenih
rokah.
Juda zdaj posvečeni hotnici (kedeši) hoče dati dogovorjeno plačilo, a
njegov spremljevalec (in priča dogajanja) je ne najde in se vrne s sporoči-
lom, da v Enajimu nikoli ni bilo nobene kedeše. Juda se mora sprijazniti
z izgubo insignij: »Naj jih ima! Da le ne bova v zasmeh! Glej, poslal sem
tega kozlička, ti pa je nisi našel.« Preprosto rečeno: molčiva o vsem sku-
paj, da se ja ne bo razvedelo, da me je kedeša ujela in potegnila za nos.
Vprašanje, kaj dela hebrejski očak pri »posvečeni hotnici«, tako da pri
tem ostane brez insignij oblasti, očitno pelje v blamažo in posmeh, ni
pa razumljeno kot udeležba v tujem kultu in s tem nezvestoba Jahveju;
očitno gre tu še za kedešo v kultu Jahveja.
Čez približno tri mesece »so Judi povedali in rekli: ’Tvoja sna-
ha Tamara je nečistovala in iz nečistovanja tudi spočela.’ Juda je re-
kel: ’Peljite jo ven in naj jo sežgejo.’« Juda torej ravna podobno kot mu-
slimanski sodniki v Nigeriji, samo da tu kazen ni kamenjanje, temveč
sežig: tip kazni, ki jo Levitik predvideva za duhovniško hčer, ki je pos-
tala kedeša (3 Mz 21,9). O Tamarinem poreklu nismo izvedeli nič, mor-
da je res duhovniška hči, toda tudi Juda še ne ve, da se je njegova snaha
preoblekla v kedešo, zato nas tip kazni postavlja pred nerešljivo uganko.
Ko so jo peljali ven, je poslala tastu sporočilo: ’Spočela sem od moža,
čigar last so te stvari.’ Rekla je še: ’Le poglej, čigavi so ta pečatni prstan, ta
121
