Page 127 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 127
božidar debenjak
O bratovski dolžnosti
Geneza bratu nalaga obvezo, da »oživi seme« pokojnega brata. Brat
je tu razumljen v biološkem smislu, torej kot sorojenec. V središču sta
tu dve zadevi: ureditev statusa vdove, njena pravica do materinstva, in
pa ureditev pravnega statusa pokojnikove zapuščine. »Oživljanje seme-
na« ima zagotovo tudi magično konotacijo nekakšne transsubstancia-
cije darovalčevega semena, pač v smislu domnevne »telegonije«, ki je za
naš sodobni kontekst irelevantna.2
Bistveno za naš kontekst pa je, da heterologna inseminacija, torej
oploditev žene s spermo darovalca, velja za etično pozitivno, celo za
dolžnost, da se pomaga v stiski.
Preobrat, ki ga vnaša Jezusov nauk, je izstop iz gentilnega tipa dolž-
nosti. Bratje in sestre zdaj niso več omejeni na družino; mesto iz evan-
gelija po Marku to drastično pove:
Tedaj so prišli njegova mati in njegovi bratje. Stali so zunaj, poslali ponj
in ga poklicali. Okrog njega je sedela množica in so mu rekli: ’Glej, tvo-
ja mati in tvoji bratje so zunaj in te želijo.’ Odgovoril jim je: ’Kdo je moja
mati in kdo so moji bratje?’ In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog nje-
ga, in rekel: ’Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč izpolnju-
je Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.’ (Mk 3,31–35 s paralelama Mt
12,46–50 in Lk 8,19–21)
Iz tega preobrata izrašča krščansko načelo o univerzalnem bratstvu
oziroma sestrstvu ljudi. Bratske (in sestrske) dolžnosti se odslej nanaša-
jo na sočloveka in ne več le na bližnjega krvnega sorodnika.
V skladu s to novostjo, ki jo je vneslo krščanstvo, torej tudi reševanje
stisk v zvezi s starševstvom, ki jim je mogoče odpomoči s heterologno
2 Predstava o »telegoniji« je predznanstvena: moški naj bi s koitusom zapustil v žen-
skem telesu neko sled, ki naj bi pozneje vplivala tudi na potomstvo naslednjega
partnerja. Obredna »očiščevanja« vdov ali pa uplenjenih žensk so bila namenjena
»odpravi« tega domnevnega vpliva. Predstava o »telegoniji« je z razvojem znanos-
ti umrla, kot teoretski zombi pa je še dolgo vztrajala v glavah rejcev pasemskih ži-
vali.
125
O bratovski dolžnosti
Geneza bratu nalaga obvezo, da »oživi seme« pokojnega brata. Brat
je tu razumljen v biološkem smislu, torej kot sorojenec. V središču sta
tu dve zadevi: ureditev statusa vdove, njena pravica do materinstva, in
pa ureditev pravnega statusa pokojnikove zapuščine. »Oživljanje seme-
na« ima zagotovo tudi magično konotacijo nekakšne transsubstancia-
cije darovalčevega semena, pač v smislu domnevne »telegonije«, ki je za
naš sodobni kontekst irelevantna.2
Bistveno za naš kontekst pa je, da heterologna inseminacija, torej
oploditev žene s spermo darovalca, velja za etično pozitivno, celo za
dolžnost, da se pomaga v stiski.
Preobrat, ki ga vnaša Jezusov nauk, je izstop iz gentilnega tipa dolž-
nosti. Bratje in sestre zdaj niso več omejeni na družino; mesto iz evan-
gelija po Marku to drastično pove:
Tedaj so prišli njegova mati in njegovi bratje. Stali so zunaj, poslali ponj
in ga poklicali. Okrog njega je sedela množica in so mu rekli: ’Glej, tvo-
ja mati in tvoji bratje so zunaj in te želijo.’ Odgovoril jim je: ’Kdo je moja
mati in kdo so moji bratje?’ In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog nje-
ga, in rekel: ’Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč izpolnju-
je Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.’ (Mk 3,31–35 s paralelama Mt
12,46–50 in Lk 8,19–21)
Iz tega preobrata izrašča krščansko načelo o univerzalnem bratstvu
oziroma sestrstvu ljudi. Bratske (in sestrske) dolžnosti se odslej nanaša-
jo na sočloveka in ne več le na bližnjega krvnega sorodnika.
V skladu s to novostjo, ki jo je vneslo krščanstvo, torej tudi reševanje
stisk v zvezi s starševstvom, ki jim je mogoče odpomoči s heterologno
2 Predstava o »telegoniji« je predznanstvena: moški naj bi s koitusom zapustil v žen-
skem telesu neko sled, ki naj bi pozneje vplivala tudi na potomstvo naslednjega
partnerja. Obredna »očiščevanja« vdov ali pa uplenjenih žensk so bila namenjena
»odpravi« tega domnevnega vpliva. Predstava o »telegoniji« je z razvojem znanos-
ti umrla, kot teoretski zombi pa je še dolgo vztrajala v glavah rejcev pasemskih ži-
vali.
125
