Page 131 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 131
marko marinčič
la vojno proti Turkom in se raje obrnila proti luterancem, češ da so dos-
ti hujši in mnogo bolj nevarni od samih Turkov; ko je breve zakrožil po
nemški deželi, so nekateri učeni možje, kolikor vem, spisali nasprotno
mnenje in zatrjevali, da bi bilo znosnejše (dovoli, da spregovorim o tem,
kar luteranci mislijo, kajti to terja zadeva, o kateri govorim; saj veš, da se
sicer z njimi niti malo ne strinjam) – da, prav si slišal: znosnejše – žive-
ti pod sultanom Sulejmanom kakor pod rimskim papežem. Ker to svo-
je mnenje razglašajo tudi v objavljenih knjigah, bi kar verjel, da bi razmi-
šljali o Turku in o tem, ali je še kaj slabše kakor Turki, če bi videli, da jim
grozi podjarmljenje in da ni več nobenega upanja, da lahko obranijo svo-
bodo svojih otrok, žena in življenja. Bržkone bi ponovili besede, izreče-
ne pri pesniku: Pèkel vam spravim na noge, če nébes ne bo se mi uklonil!
(Prev. G. Pobežin.)
Vergilijev verz (Eneida 7.312), ki ga citira »tajnik«, ima v zgradbi in
ideologiji epa središčno mesto. Junoni je spodletel poskus, da bi poto-
vanje Enejevih Trojancev ustavila z nevihto. Trojanci sredi pesnitve
po dolgih morskih blodnjah pristanejo v Italiji. Ker boginja ni mog-
la »ukloniti sil gornjega sveta« (superi, »nébes« oz. zgornji bogovi), bo
zdaj »spravila v pogon sile podzemlja« (Acheronta movebo). Sigmund
Freud je dal ta verz za moto svoji Interpretaciji sanj. Seveda, superi so
zanj zavest, Aheront nezavedno. Vendar se je Freud s tem anahronistič-
nim navedkom izkazal za izredno subtilnega bralca Eneide. Starim je
bil pojem nezavednega tuj, toda Vergilijeva Junona je v veliki meri res
alegorična figura: njen napad na Trojance »iz zraka« se naslanja na fi-
lozofsko, naravoslovno interpretacijo jezne boginje Here, ki je aer, torej
spodnja, nevihtna plast zraka; njen drugi poskus je psihološka vojna:
tokrat Junonina peklenska pomočnica Alekto Turnu vrže v prsi baklo
in v njem vname uničujoči bes.5
Tudi pri Vergeriju je razporeditev vlog jasna: »sile gornjega sveta«
so papeška oblast, podzemlje so Turki. »Papeški tajnik«, ki mu Vergerij
ta citat potuhnjeno polaga v usta, denuncira protestante, pripravljene
5 Literatura o alegoričnih (filozofskih) interpretacijah kot filtru, skozi katerega Ver-
gilij in drugi rimski pesniki berejo Homerja, je neizčrpna; prim. Feeney 1991.
129
la vojno proti Turkom in se raje obrnila proti luterancem, češ da so dos-
ti hujši in mnogo bolj nevarni od samih Turkov; ko je breve zakrožil po
nemški deželi, so nekateri učeni možje, kolikor vem, spisali nasprotno
mnenje in zatrjevali, da bi bilo znosnejše (dovoli, da spregovorim o tem,
kar luteranci mislijo, kajti to terja zadeva, o kateri govorim; saj veš, da se
sicer z njimi niti malo ne strinjam) – da, prav si slišal: znosnejše – žive-
ti pod sultanom Sulejmanom kakor pod rimskim papežem. Ker to svo-
je mnenje razglašajo tudi v objavljenih knjigah, bi kar verjel, da bi razmi-
šljali o Turku in o tem, ali je še kaj slabše kakor Turki, če bi videli, da jim
grozi podjarmljenje in da ni več nobenega upanja, da lahko obranijo svo-
bodo svojih otrok, žena in življenja. Bržkone bi ponovili besede, izreče-
ne pri pesniku: Pèkel vam spravim na noge, če nébes ne bo se mi uklonil!
(Prev. G. Pobežin.)
Vergilijev verz (Eneida 7.312), ki ga citira »tajnik«, ima v zgradbi in
ideologiji epa središčno mesto. Junoni je spodletel poskus, da bi poto-
vanje Enejevih Trojancev ustavila z nevihto. Trojanci sredi pesnitve
po dolgih morskih blodnjah pristanejo v Italiji. Ker boginja ni mog-
la »ukloniti sil gornjega sveta« (superi, »nébes« oz. zgornji bogovi), bo
zdaj »spravila v pogon sile podzemlja« (Acheronta movebo). Sigmund
Freud je dal ta verz za moto svoji Interpretaciji sanj. Seveda, superi so
zanj zavest, Aheront nezavedno. Vendar se je Freud s tem anahronistič-
nim navedkom izkazal za izredno subtilnega bralca Eneide. Starim je
bil pojem nezavednega tuj, toda Vergilijeva Junona je v veliki meri res
alegorična figura: njen napad na Trojance »iz zraka« se naslanja na fi-
lozofsko, naravoslovno interpretacijo jezne boginje Here, ki je aer, torej
spodnja, nevihtna plast zraka; njen drugi poskus je psihološka vojna:
tokrat Junonina peklenska pomočnica Alekto Turnu vrže v prsi baklo
in v njem vname uničujoči bes.5
Tudi pri Vergeriju je razporeditev vlog jasna: »sile gornjega sveta«
so papeška oblast, podzemlje so Turki. »Papeški tajnik«, ki mu Vergerij
ta citat potuhnjeno polaga v usta, denuncira protestante, pripravljene
5 Literatura o alegoričnih (filozofskih) interpretacijah kot filtru, skozi katerega Ver-
gilij in drugi rimski pesniki berejo Homerja, je neizčrpna; prim. Feeney 1991.
129
