Page 145 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 145
marko marinčič
dar jih je mogoče pojasniti z jezikovnim perfekcionizmom in zavestjo
o lastnih omejitvah (Golec 2014, 82). Vergeriju se je namreč upiral tudi
zaradi neznanja grščine.34
Skoraj odveč je opozorilo na širše zgodovinske in objektivne biograf-
ske okoliščine: jezikovna meja se približno ujema z jugovzhodno mejo
Svetega rimskega cesarstva, Trubarjevo reformacijsko delovanje pa je
bilo v številnih pogledih tesno vpeto v nemški govorni prostor. Povsem
jasno so omenjene jezikovne zamejitve narekovali tudi deželni stanovi z
»deželnim« pristopom k reformaciji; odraz tega je Cerkovna ordninga.35
Vendar je Trubarjevo delovanje prav v tistem, v čemer morebiti sega
onkraj versko-teoloških prepričanj, verskopropagandne pragmatike in
geopolitičnih okoliščin, torej v svoji »etnokulturni« razsežnosti, očitno
povezano tudi s samoobrambnim refleksom. Madunić podoben refleks
prepričljivo zaznava že v ozadju Pribojevićevega panslovanskega mani-
festa, pri tem pa opozarja na relativno varni položaj beneškega Hvara,
ki Pribojeviću omogoča, da prebivalcem celine, zlasti razkrajajočega
se hrvaškega kraljestva, pošilja optimistično sporočilo: »Kot Slovani
niste sami.« (2010, zlasti 198–200) Zgovorno je, da Pribojević veličino
Slovanov dokazuje tudi z njihovo množično prisotnostjo v turški vojski
in z vlogo janičarjev:
Quamobrem nulli mirum videri debet tanti viros Slavorum generis
a Principe Turcarum duci, ut fere omnes sui exercitus praefectos ex eis
statuat phalangemque viginti millium fere virorum ad suae salutis tute-
lam ex Thracibus ac Macedonibus Illyriisque decernat. Experientia enim
compertum est, hus praecipue infelicissimis nostris temporibus Othoma-
ni posteritatem Slavorum aciae regna superare, imperia obtinere, muni-
tissimas urbes expugnare, evertendo Romano imperio incumbere ortho-
34 Mesta pri Marinčič 2018b, 93 op. 35.
35 O tem tudi v povezavi z razmejitvijo »slovenščina«/»hrvaščina« Žnidaršič Golec
2009, zlasti 228. Ehmer (2011, zlasti 211) konec tiskarne v Urachu pojasnjuje zlas-
ti s preusmeritvijo k hrvaškemu tisku, ki pa ni imel lokalnih podpornikov in je bil
obsojen na brezplačno distribucijo. O širših političnih okoliščinah reformacije in
protireformacije na Kranjskem, zlasti v povezavi s politiko deželnih stanov, je v
zadnjem času poglobljeno pisal Jerše (2009b).
143
dar jih je mogoče pojasniti z jezikovnim perfekcionizmom in zavestjo
o lastnih omejitvah (Golec 2014, 82). Vergeriju se je namreč upiral tudi
zaradi neznanja grščine.34
Skoraj odveč je opozorilo na širše zgodovinske in objektivne biograf-
ske okoliščine: jezikovna meja se približno ujema z jugovzhodno mejo
Svetega rimskega cesarstva, Trubarjevo reformacijsko delovanje pa je
bilo v številnih pogledih tesno vpeto v nemški govorni prostor. Povsem
jasno so omenjene jezikovne zamejitve narekovali tudi deželni stanovi z
»deželnim« pristopom k reformaciji; odraz tega je Cerkovna ordninga.35
Vendar je Trubarjevo delovanje prav v tistem, v čemer morebiti sega
onkraj versko-teoloških prepričanj, verskopropagandne pragmatike in
geopolitičnih okoliščin, torej v svoji »etnokulturni« razsežnosti, očitno
povezano tudi s samoobrambnim refleksom. Madunić podoben refleks
prepričljivo zaznava že v ozadju Pribojevićevega panslovanskega mani-
festa, pri tem pa opozarja na relativno varni položaj beneškega Hvara,
ki Pribojeviću omogoča, da prebivalcem celine, zlasti razkrajajočega
se hrvaškega kraljestva, pošilja optimistično sporočilo: »Kot Slovani
niste sami.« (2010, zlasti 198–200) Zgovorno je, da Pribojević veličino
Slovanov dokazuje tudi z njihovo množično prisotnostjo v turški vojski
in z vlogo janičarjev:
Quamobrem nulli mirum videri debet tanti viros Slavorum generis
a Principe Turcarum duci, ut fere omnes sui exercitus praefectos ex eis
statuat phalangemque viginti millium fere virorum ad suae salutis tute-
lam ex Thracibus ac Macedonibus Illyriisque decernat. Experientia enim
compertum est, hus praecipue infelicissimis nostris temporibus Othoma-
ni posteritatem Slavorum aciae regna superare, imperia obtinere, muni-
tissimas urbes expugnare, evertendo Romano imperio incumbere ortho-
34 Mesta pri Marinčič 2018b, 93 op. 35.
35 O tem tudi v povezavi z razmejitvijo »slovenščina«/»hrvaščina« Žnidaršič Golec
2009, zlasti 228. Ehmer (2011, zlasti 211) konec tiskarne v Urachu pojasnjuje zlas-
ti s preusmeritvijo k hrvaškemu tisku, ki pa ni imel lokalnih podpornikov in je bil
obsojen na brezplačno distribucijo. O širših političnih okoliščinah reformacije in
protireformacije na Kranjskem, zlasti v povezavi s politiko deželnih stanov, je v
zadnjem času poglobljeno pisal Jerše (2009b).
143
