Page 76 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 76
razprave, študije
Na tej točki se ponuja primerjava z latinsko prevajalsko tradicijo, kjer
je od Cicerona obstajala dihotomija verbum ex verbo proti sensum ex sen
so. Torej vprašanje, ali je pri prevajanju poudarek na poustvaritvi izra-
za ali pomena. Za prevajanje v starocerkveno slovanščino je ta dihoto-
mija precej pomembna, kajti v teoriji, ki je povezana s cirilmetodijskim
književnim izročilom, je bil akcent predvsem (ali celo samo) na pomenu,
smislu kot tisti edinstveni konstitutivni strukturi, ki je temelj in sklep-
nik vsakega posameznega besedila posebej. V starobolgarski literaturi
pa sta obstajala oba pristopa – na eni strani tradicija dobesednih prevo-
dov iz grščine, na drugi pa starejša kontinuiteta interpretativnega preva-
janja, ki je nosila pečat Metodijevih učencev. Le-ti so iz Velikomoravske
prinesli prevajalsko paradigmo, o kateri razpravlja Konstantin Filozof v
zgoraj omenjanem traktatu.
Velja je omeniti še neko posebnost, ki vsekakor priča o teološkem in
filološkem dometu pisca obravnavanega traktata: Konstantin se v opra-
vičilo prevajalskega pristopa, ki ga je uresničeval pri bibličnih besedilih,
sklicuje na starejše prevode, celo na nepravoverne, npr. na nestorijanski
prevod v sirijščino.13 Ko govori o problemu slovničnega spola in navaja
primer gr. ποταμός, slov. rěka, najbrž ni spregledal niti globljega, v tem
primeru simboličnega pomena, ki ga je lahko imel gramatični spol v do-
ločenem kontekstu.14 Poleg tega svojo paradigmo prenosa smisla potrju-
je tudi z izreki sv. Pavla in Dionizija Areopagita, vse omenjeno pa kaže,
da je Konstantin dobro poznal zgodovino prevajanja evangelijskih teks-
tov iz grščine, da je temeljito obvladal teološke eksegetične prijeme in,
nenazadnje, da je bil izurjen in spreten filolog.
13 Pešita, Novi testament je bil preveden na začetku 5. stoletja.
14 Npr. v Mt 7,25–27, gr. οἱ ποταμοὶ, slov. rěky: »In usula se je ploha in pridrle so reke in
zapihali so vetrovi in se zagnali v tisto hišo, a ni padla, kajti postavljena je bila na
skalo.« V tem kontekstu so bile reke tedaj pogosto razlagane kot metafora za de-
mone, ki napadajo človeka.
Ali kontekst iz Mr 2,9, gr. astér, slov. zvězda: »In glej, zvezda, ki so jo bili videli na
Jutrovem, gre pred njimi, dokler se ne ustavi nad mestom, kjer je bilo dete.« Zvezda
more v tem kontekstu pomeniti tudi angela.
74
Na tej točki se ponuja primerjava z latinsko prevajalsko tradicijo, kjer
je od Cicerona obstajala dihotomija verbum ex verbo proti sensum ex sen
so. Torej vprašanje, ali je pri prevajanju poudarek na poustvaritvi izra-
za ali pomena. Za prevajanje v starocerkveno slovanščino je ta dihoto-
mija precej pomembna, kajti v teoriji, ki je povezana s cirilmetodijskim
književnim izročilom, je bil akcent predvsem (ali celo samo) na pomenu,
smislu kot tisti edinstveni konstitutivni strukturi, ki je temelj in sklep-
nik vsakega posameznega besedila posebej. V starobolgarski literaturi
pa sta obstajala oba pristopa – na eni strani tradicija dobesednih prevo-
dov iz grščine, na drugi pa starejša kontinuiteta interpretativnega preva-
janja, ki je nosila pečat Metodijevih učencev. Le-ti so iz Velikomoravske
prinesli prevajalsko paradigmo, o kateri razpravlja Konstantin Filozof v
zgoraj omenjanem traktatu.
Velja je omeniti še neko posebnost, ki vsekakor priča o teološkem in
filološkem dometu pisca obravnavanega traktata: Konstantin se v opra-
vičilo prevajalskega pristopa, ki ga je uresničeval pri bibličnih besedilih,
sklicuje na starejše prevode, celo na nepravoverne, npr. na nestorijanski
prevod v sirijščino.13 Ko govori o problemu slovničnega spola in navaja
primer gr. ποταμός, slov. rěka, najbrž ni spregledal niti globljega, v tem
primeru simboličnega pomena, ki ga je lahko imel gramatični spol v do-
ločenem kontekstu.14 Poleg tega svojo paradigmo prenosa smisla potrju-
je tudi z izreki sv. Pavla in Dionizija Areopagita, vse omenjeno pa kaže,
da je Konstantin dobro poznal zgodovino prevajanja evangelijskih teks-
tov iz grščine, da je temeljito obvladal teološke eksegetične prijeme in,
nenazadnje, da je bil izurjen in spreten filolog.
13 Pešita, Novi testament je bil preveden na začetku 5. stoletja.
14 Npr. v Mt 7,25–27, gr. οἱ ποταμοὶ, slov. rěky: »In usula se je ploha in pridrle so reke in
zapihali so vetrovi in se zagnali v tisto hišo, a ni padla, kajti postavljena je bila na
skalo.« V tem kontekstu so bile reke tedaj pogosto razlagane kot metafora za de-
mone, ki napadajo človeka.
Ali kontekst iz Mr 2,9, gr. astér, slov. zvězda: »In glej, zvezda, ki so jo bili videli na
Jutrovem, gre pred njimi, dokler se ne ustavi nad mestom, kjer je bilo dete.« Zvezda
more v tem kontekstu pomeniti tudi angela.
74
