Page 158 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 158
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek

Durova padajoèa lestvica

Stopenjska VIII35 VII6 VI34#6 V35 IV2 III6 II6 ali II34 I35
harmonija T35 D6 VII6 ali D34 T35
Funkcijska DD34#6 D35 D2 T6
harmonija

Funkcije akordov in njihovih obratov ostanejo v duru in molu enake. V prvih oblikah na
zaèetku 17. stoletja je bil obrazec regola dell’ottava zlasti v Italiji omejen na tone
gvidonjanskega naravnega heksakorda (v C-duru obseg c-a), kar ka e še na modalno
razmišljanje iz polifonega 16. stoletja.25 Tudi zaèetki principov stopenjske harmonije, ki
je še sedaj v uporabi npr. v Italiji, imajo svoj zaèetek v tem èasu nastajanja praktiènih
obrazcev za izvajanje prvih oblik neoštevilèenega generalnega basa (v Italiji Gasparini,
1708; v Franciji Campion, 1716).26 Razen tega je regola dell’ottava e v svojem zaèetku
kazala tudi moèan kompozicijski povdarek. Na to ka e npr. naslov Campionovega Traité
d’accompagnement et de composition, selon la règle des octaves de musique (1716), ki je
v Franciji odigral veliko vlogo zlasti pri nauku o obratih akordov in postal osnova za
Rameaujeva teoretièna razmišljanja o basse fondamentale v njegovem traktatu harmonije.

Iskanje in praktièna uporaba obrazcev generalnega basa se je zaèela še pred teoretièno
utemeljitvijo akorda in njegove kompozicijske vloge, pa tudi še pred izoblikovanjem
obrazca regola dell’ottava. Prvi zaèetki so se pojavili v Italiji konec 16. stol. Kot
najstarejši primer radi navajajo 41. inštrumentalni part k 40-glasnemu motetu Ecce
beatam lucem skladatelja Alessandra Striggia (1540–1592); ohranil se je le prepis iz
Zwikaua iz leta 1587.27 Podvajanje zlasti basovih tonov pri izvajanju renesanène
polifonije ni bilo nekaj izjemnega. Izkazalo se je kot priroèno sredstvo v komornih in
solistiènih zasedbah. e takoj v zaèetku (Viadana, 1602), zlasti pa v svoji bolj razviti
obliki, je generalni bas skoraj popolnoma izrinil tabulaturne zapise, ravno zaradi te svoje
priroène izvajalsko polivalentne semantiène veèpomenskosti. 28 Kompozicijsko nosilna
vloga, ki jo je ves èas renesanse zasedal tenor kot ‘guida tonorum‘ – torej kot nosilec
glasbene stavène sintakse in modalnega glasbeno-stavènega reda v polifonih skladbah –

25 Zanimiv je Rousseaujev navedek o primatu iznajdbe oktavnega obrazca v njegovem leksikonu: »Regle de
l’Octave. Formule harmonique publiée la premiere fois par le sieur Delaire en 1700, laquelle détermine,
sur la marche diatonique de la Basse, l’Accord convenable a chaque degré du Ton, tant en Mode majeur
qu’en Mode mineur, & tan en mntant qu’en descendant.« Jean-Jacques Rousseau, Dictionnaire de
musique, Paris, 1768, str. 405.

26 Gasparini Francesco, L’armonico prattico al cimbalo, 1708; Campion François. Traité
d’accompagnement et de composition, selon la regle des octaves de musique. Paris, G. Adam, 1716, str.
22.

27 Federhofer Helmut, Generalbaß. V: RiemannMusikLeksikon, Sachteil, Mainz: B. Schotts Söhne, 1967,
str. 324.

28 Lodovico Viadana v izdaji Cento concerti ecclesiastici v uvodu A’benigni lettori izrecno pove, da je
zaradi la jega igranja opustil intavolaturni zapis. To pove v šesti toèki napotkov izvajalcem takole:
»Sesto. Che non si e fatta la Intavolatura a questi Concerti, per fuggir la fatica, ma per rendere piu facile il
suonargli a gl’Organisti, stando che non tutti suonarebbero all’improviso la Intavolatura, e la maggior
parte suonaranno la Partitura, per essere piu spedita. Pero potranno gl’Organisti a sua posta farsi detta
Intavolatura, che a dirne il vero parla molto meglio.«. Citat navajamo po 4. izdaji iz leta 1605: Viadana, L.,
Li Cento concerti ecclesiastici… Con il Basso continuo per sonar nell’Organo. Nova inventione
commoda per ogni sorte de Cantori & per gli Organisti. In Venetia, Apresso Giacomo Vincenti, 1605,
BASSO [=basov part za orgle].

158
   153   154   155   156   157   158   159   160   161   162   163