Page 159 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 159
Ivan Florjanc, HARMONIJA – OD TRAKTATOV DO UÈBENIKOV V SLOVENŠÈINI
se je sedaj polagoma a odloèno preselila v bas, kot na nosilca akordiènega ogrodja in
oporo svobodno lebdeèi melodiji. Pojav in hitro prevlado monodije je omogoèila prav ta
spremenjena kompozicijska vloga tenorja, ki jo je odslej dokonèno prevzel generalni bas.
Iz gibljivo nihajoèega modalnega okolja, ki ga je urejal ténor–‘voda‘, si je glasba zaèela
utirati nova pota opirajoè se na bas–‘zemlja’. Iz prostranega, še neizoblikovanega in
skoraj brezobliènega morskega vodovja je stopila na kopno, na trdna tla zemlje, èe si
priklièemo uvodoma nakazane alegoriène renesanène pomene makrokozmiènih prvin v
izrazu harmonia.
Bas je tako na prelomu leta 1600 postal dejanski nosilec harmonskega dogajanja v
skladbah. Italijanski izrazi, ki se pojavijo e v intavolaturah 16. stoletja, so zgovorni sami
po sebi: basso seguente ali basso cavato ali basso pro organo29, basso continuo, basso
ostinato/=obligato30, medtem ko izraza basso ripieno in basso concertante spadata e v
bolj razvite baroène koncertantne oblike. Viadanovi Cento concerti ecclesiastici (1602)31
npr. e vsebujejo posebej natisnjen basovski part za Basso continuo per sonar
nell’Organo. Èeprav podvaja basov zborovski glas, je natisnjen je v posebnem zvezku,
enako kot vsi ostali glasovi, in je še popolnoma brez generalbasnih številènih oznak, kar
ka e na visoko stopnjo znanja tedanjega glasbenika-organista oz. èembalista. Glasbeniki
iz Firenc (V. Galilei, G. Caccini, J. Peri idr.) predvsem pa Claudio Monteverdi in njegov
krog v Manotovi in nato v Benetkah v prvi polovici 17. stoletja zelo hitro prisvojijo in
naprej razvijejo ta novi kompozicijski prijem in slog. Izvajalec generalnega basa je bil
skoraj redno tudi odgovoren za potek izvedbe. Zato je moral – podobno kot dirigenti danes
– podrobno poznati harmonsko in polifono podobo celotne skladbe. Iz tega razloga
najdemo v glasovih/partih za continuo zapisano oznako ‘M.D.C.’, kar pomeni ‘maestro di
capella‘. Zlasti v Italiji najprej, nato pa po celi Evropi nastajajo številni mali priroèniki za
uvajanje v igranje generalnega basa, ki je ostal praktièno do danes del obvezne izobrazbe
vsakega organista, èembalista, tiorbista idr..
Kot didaktièen pristop pri uvajanju v igro generalnega basa so se zlasti v ju ni Italiji v
koncem 17. ter v 18. stoletju pojavili partimenti, ki so bili posebna oblika obrazcev za
študij generalnega basa. Ker je moral biti organist ali èembalist obenem tudi dirigent
komorne zasedbe izvajalcev (vkljuèno s solisti in zborom), je moral biti
kompozicijsko-analitièno izjemno vešè. Obenem je moral biti spreten improvizator, saj so
doloèene glasbene odlomke svobodno improvizirali s pomoèjo ostinatnih vzorcev (basso
ostinato32). Številna mesta zlasti v koncertantnih baroènih skladbah, ki so uporabljala
imitacijske postope (fugati, sekvenène imitacije, kanoni ipd.), so zahtevala od organista
oz. èembalista veliko kompozicijskega znanja tako v pasa ah z basso ripieno zlasti pa v
29 Prve oblike oz. imena zapisov generalnega basa, kot nekakšen ekscerptni povzetek vseh najni jih glasov
veèglasnega moteta ali maše, ki je bil napisan kot opora organistom, od tod tudi inaèica basso pro organo.
30 Gre veèinoma za malo kasnejše izraze, ko postaja zapis basovega parta samostojnejši part, obièajno
natisnjen v posebnem zvezku za organista ali èembalista.
31 Viadana, Lodovico, prva izdaja 1602. Pomenljiv je celoten naslov izdaje, ki ga navajamo po ponatisu iz l.
1605: »Li Cento concerti ecclesiastici a una, a due, a tre, & quattro voci. Con il Basso continuo per sonar
nell’Organo. Nova inventione commoda per ogni sorte de Cantori & per gli Organisti. Di Lodovico
Viadana. Novamente in questa 4. impressione, con ogni diligenza corretti. Opera Duodecima. In Venetia,
Apresso Giacomo Vincenti, 1605.«
32 Tega izraza ne gre zamenjati s pravkar omenjenim basso ostinato v pomenu basso obligato, oz. basso
continuo.
159
se je sedaj polagoma a odloèno preselila v bas, kot na nosilca akordiènega ogrodja in
oporo svobodno lebdeèi melodiji. Pojav in hitro prevlado monodije je omogoèila prav ta
spremenjena kompozicijska vloga tenorja, ki jo je odslej dokonèno prevzel generalni bas.
Iz gibljivo nihajoèega modalnega okolja, ki ga je urejal ténor–‘voda‘, si je glasba zaèela
utirati nova pota opirajoè se na bas–‘zemlja’. Iz prostranega, še neizoblikovanega in
skoraj brezobliènega morskega vodovja je stopila na kopno, na trdna tla zemlje, èe si
priklièemo uvodoma nakazane alegoriène renesanène pomene makrokozmiènih prvin v
izrazu harmonia.
Bas je tako na prelomu leta 1600 postal dejanski nosilec harmonskega dogajanja v
skladbah. Italijanski izrazi, ki se pojavijo e v intavolaturah 16. stoletja, so zgovorni sami
po sebi: basso seguente ali basso cavato ali basso pro organo29, basso continuo, basso
ostinato/=obligato30, medtem ko izraza basso ripieno in basso concertante spadata e v
bolj razvite baroène koncertantne oblike. Viadanovi Cento concerti ecclesiastici (1602)31
npr. e vsebujejo posebej natisnjen basovski part za Basso continuo per sonar
nell’Organo. Èeprav podvaja basov zborovski glas, je natisnjen je v posebnem zvezku,
enako kot vsi ostali glasovi, in je še popolnoma brez generalbasnih številènih oznak, kar
ka e na visoko stopnjo znanja tedanjega glasbenika-organista oz. èembalista. Glasbeniki
iz Firenc (V. Galilei, G. Caccini, J. Peri idr.) predvsem pa Claudio Monteverdi in njegov
krog v Manotovi in nato v Benetkah v prvi polovici 17. stoletja zelo hitro prisvojijo in
naprej razvijejo ta novi kompozicijski prijem in slog. Izvajalec generalnega basa je bil
skoraj redno tudi odgovoren za potek izvedbe. Zato je moral – podobno kot dirigenti danes
– podrobno poznati harmonsko in polifono podobo celotne skladbe. Iz tega razloga
najdemo v glasovih/partih za continuo zapisano oznako ‘M.D.C.’, kar pomeni ‘maestro di
capella‘. Zlasti v Italiji najprej, nato pa po celi Evropi nastajajo številni mali priroèniki za
uvajanje v igranje generalnega basa, ki je ostal praktièno do danes del obvezne izobrazbe
vsakega organista, èembalista, tiorbista idr..
Kot didaktièen pristop pri uvajanju v igro generalnega basa so se zlasti v ju ni Italiji v
koncem 17. ter v 18. stoletju pojavili partimenti, ki so bili posebna oblika obrazcev za
študij generalnega basa. Ker je moral biti organist ali èembalist obenem tudi dirigent
komorne zasedbe izvajalcev (vkljuèno s solisti in zborom), je moral biti
kompozicijsko-analitièno izjemno vešè. Obenem je moral biti spreten improvizator, saj so
doloèene glasbene odlomke svobodno improvizirali s pomoèjo ostinatnih vzorcev (basso
ostinato32). Številna mesta zlasti v koncertantnih baroènih skladbah, ki so uporabljala
imitacijske postope (fugati, sekvenène imitacije, kanoni ipd.), so zahtevala od organista
oz. èembalista veliko kompozicijskega znanja tako v pasa ah z basso ripieno zlasti pa v
29 Prve oblike oz. imena zapisov generalnega basa, kot nekakšen ekscerptni povzetek vseh najni jih glasov
veèglasnega moteta ali maše, ki je bil napisan kot opora organistom, od tod tudi inaèica basso pro organo.
30 Gre veèinoma za malo kasnejše izraze, ko postaja zapis basovega parta samostojnejši part, obièajno
natisnjen v posebnem zvezku za organista ali èembalista.
31 Viadana, Lodovico, prva izdaja 1602. Pomenljiv je celoten naslov izdaje, ki ga navajamo po ponatisu iz l.
1605: »Li Cento concerti ecclesiastici a una, a due, a tre, & quattro voci. Con il Basso continuo per sonar
nell’Organo. Nova inventione commoda per ogni sorte de Cantori & per gli Organisti. Di Lodovico
Viadana. Novamente in questa 4. impressione, con ogni diligenza corretti. Opera Duodecima. In Venetia,
Apresso Giacomo Vincenti, 1605.«
32 Tega izraza ne gre zamenjati s pravkar omenjenim basso ostinato v pomenu basso obligato, oz. basso
continuo.
159
