Page 85 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 85
Manja Flisar Šauperl, GLASBENA MATICA MARIBOR ...
izkušenj in predstavitev naèina dela profesorjev ene in druge ustanove. Zagotovo so
tovrstne izmenjave mnenj potekale v zasebnih pogovorih glasbenikov, edine evidentirane
stiène toèke obeh matic pa so bili koncerti, prirejeni v Ljubljani ali Mariboru,47 ter obisk
predstavnikov matic na posebnih sveèanostih.48
V zvezi z didaktiènimi postopki je mo no predstaviti le zelo redke poskuse izdaje
pedagoškega gradiva v GM Maribor. Izpostaviti je potrebno izdajo priredb ljudskih pesmi
za pouk violine avtorja Frana Serajnika, uèitelja na mariborski GM. Gradivo al ni
ohranjeno, zato vsebine ne poznamo. Ker nove izdaje uèbenikov pogosto ka ejo napredke
v metodiki, lahko razširjeno uporabo Serajnikovih priredb oznaèimo kot redek primer
metodološke inovacije. Njegovemu delu je sledil še Ubald Vrabec. GM mu je namreè
odobrila izdajo in zalo bo ljudskih pesmi za dve violini za ni je letnike violinskega
pouka.49 Razširjena uporaba Serajnikovih pesmi, povpraševanje po gradivu je prihajalo
tudi iz ljubljanske GM, in izdaja Vrabèevih prièata o njuni koristnosti za namene pouka
violine in sta nedvomno znamenje dobre pedagoške prakse v glasbeni šoli mariborske
GM.50 Poskuse izdaj muzikalij na GM Maribor, natanèneje klavirskih miniatur modernih
slovenskih skladateljev za šolsko rabo, zasledimo tudi v Pahorjevih pismih Slavku
Ostercu. V njih Pahor kot sodelavec glasbene šole GM poroèa o zanimanju za tovrstno
literaturo in vzpodbuja Osterca k sodelovanju.51 Drugih muzikalij za šolsko rabo med
raziskavo delovanja GM Maribor ni bilo moè zaslediti. Delo glasbenih pedagogov GM
Maribor je bilo tako veèji meri omejeno le na šolo in Maribor. S tehtnejšim objavljanjem
pedagoškega gradiva, predvsem za pevski pouk otrok, se je v veèji meri ukvarjal le
mariborski glasbeni pedagog, skladatelj in uèitelj na glasbeni šoli GM Hinko Druzoviè.
Kritike produkcij in koncertov uèencev GM Maribor
e ob koncu prvega šolskega leta in vsa nadaljnja leta se je jasno kazala vloga glasbene
šole GM v kulturnem, pa tudi koncertnem ivljenju Maribora. Sprva zlasti v prirejanju
enodnevnih produkcij, ki so kasneje prerasle v štiridnevne predstavitve šole, kronane s
koncernimi revijami ali izvedbami veèjih stvaritev. Uspešnejši uèenci glasbene šole so po
svojih zmo nostih sodelovali tudi v zboru ali orkestru GM in tako sestavljali pomemben
èlen pri oblikovanju mariborske kulture. Nastopi uèencev na produkcijah in drugih
koncertih so vseskozi vzbujali zanimanje širše publike in strokovne javnosti. Vse šolske
47 Manja Flisar, »Sezona 1924/25 – Pevski zbor«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) –
disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str, 82; Sezona 1926/27 – Gostovanje v Ljubljani, str.
112, 113.
48 Manja Flisar, »Sezona 1924/25 – Pevski zbor«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) –
disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 82; Sezona 1928/29 – Drugi
(vokalno-inštrumentalni) koncert, str. 133; Sezona 1938/39 – Proslava dvajsetletnice obstoja glasbene
šole GM, str. 248.
49 Ubald Vrabec, Za mlade goslaèe – slovenski ljudski napevi za uporabo pri violinskem pouku po metodi O.
Ševèika, Maribor: Glasbena matica, 1920. Edini ohranjen primer knji ice, ki obsega 12 strani, hrani
knji nica Akademije za glasbo v Ljubljani. Leto izdaje (1920) je pripisano in pomeni napaèno sklepanje,
saj je Ubald Vrabec zaèel sodelovati z mariborsko GM leta 1931, izdaja omenjenega notnega gradiva pa je
bila s strani odbora GM odobrena šele leta 1936/37.
50 Manja Flisar, »Sezona 1936/37- Koncertni biro in zalo ba Struna«, Delovanje mariborske Glasbene
matice (1919 – 1948) – disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 229.
51 Manja Flisar, »Sezona 1934/35 - Zalo ba Struna«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948)
– disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 209, 210.
85
izkušenj in predstavitev naèina dela profesorjev ene in druge ustanove. Zagotovo so
tovrstne izmenjave mnenj potekale v zasebnih pogovorih glasbenikov, edine evidentirane
stiène toèke obeh matic pa so bili koncerti, prirejeni v Ljubljani ali Mariboru,47 ter obisk
predstavnikov matic na posebnih sveèanostih.48
V zvezi z didaktiènimi postopki je mo no predstaviti le zelo redke poskuse izdaje
pedagoškega gradiva v GM Maribor. Izpostaviti je potrebno izdajo priredb ljudskih pesmi
za pouk violine avtorja Frana Serajnika, uèitelja na mariborski GM. Gradivo al ni
ohranjeno, zato vsebine ne poznamo. Ker nove izdaje uèbenikov pogosto ka ejo napredke
v metodiki, lahko razširjeno uporabo Serajnikovih priredb oznaèimo kot redek primer
metodološke inovacije. Njegovemu delu je sledil še Ubald Vrabec. GM mu je namreè
odobrila izdajo in zalo bo ljudskih pesmi za dve violini za ni je letnike violinskega
pouka.49 Razširjena uporaba Serajnikovih pesmi, povpraševanje po gradivu je prihajalo
tudi iz ljubljanske GM, in izdaja Vrabèevih prièata o njuni koristnosti za namene pouka
violine in sta nedvomno znamenje dobre pedagoške prakse v glasbeni šoli mariborske
GM.50 Poskuse izdaj muzikalij na GM Maribor, natanèneje klavirskih miniatur modernih
slovenskih skladateljev za šolsko rabo, zasledimo tudi v Pahorjevih pismih Slavku
Ostercu. V njih Pahor kot sodelavec glasbene šole GM poroèa o zanimanju za tovrstno
literaturo in vzpodbuja Osterca k sodelovanju.51 Drugih muzikalij za šolsko rabo med
raziskavo delovanja GM Maribor ni bilo moè zaslediti. Delo glasbenih pedagogov GM
Maribor je bilo tako veèji meri omejeno le na šolo in Maribor. S tehtnejšim objavljanjem
pedagoškega gradiva, predvsem za pevski pouk otrok, se je v veèji meri ukvarjal le
mariborski glasbeni pedagog, skladatelj in uèitelj na glasbeni šoli GM Hinko Druzoviè.
Kritike produkcij in koncertov uèencev GM Maribor
e ob koncu prvega šolskega leta in vsa nadaljnja leta se je jasno kazala vloga glasbene
šole GM v kulturnem, pa tudi koncertnem ivljenju Maribora. Sprva zlasti v prirejanju
enodnevnih produkcij, ki so kasneje prerasle v štiridnevne predstavitve šole, kronane s
koncernimi revijami ali izvedbami veèjih stvaritev. Uspešnejši uèenci glasbene šole so po
svojih zmo nostih sodelovali tudi v zboru ali orkestru GM in tako sestavljali pomemben
èlen pri oblikovanju mariborske kulture. Nastopi uèencev na produkcijah in drugih
koncertih so vseskozi vzbujali zanimanje širše publike in strokovne javnosti. Vse šolske
47 Manja Flisar, »Sezona 1924/25 – Pevski zbor«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) –
disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str, 82; Sezona 1926/27 – Gostovanje v Ljubljani, str.
112, 113.
48 Manja Flisar, »Sezona 1924/25 – Pevski zbor«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) –
disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 82; Sezona 1928/29 – Drugi
(vokalno-inštrumentalni) koncert, str. 133; Sezona 1938/39 – Proslava dvajsetletnice obstoja glasbene
šole GM, str. 248.
49 Ubald Vrabec, Za mlade goslaèe – slovenski ljudski napevi za uporabo pri violinskem pouku po metodi O.
Ševèika, Maribor: Glasbena matica, 1920. Edini ohranjen primer knji ice, ki obsega 12 strani, hrani
knji nica Akademije za glasbo v Ljubljani. Leto izdaje (1920) je pripisano in pomeni napaèno sklepanje,
saj je Ubald Vrabec zaèel sodelovati z mariborsko GM leta 1931, izdaja omenjenega notnega gradiva pa je
bila s strani odbora GM odobrena šele leta 1936/37.
50 Manja Flisar, »Sezona 1936/37- Koncertni biro in zalo ba Struna«, Delovanje mariborske Glasbene
matice (1919 – 1948) – disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 229.
51 Manja Flisar, »Sezona 1934/35 - Zalo ba Struna«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948)
– disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 209, 210.
85
